1
KD
LETNO POROČILO 2022
Skupina KD in KD d. d.
Letno poročilo 2022
2
KD
LETNO POROČILO 2022
1. POSLOVNO POROČILO ....................................................................................................................................................................... 3
1.1. KLJUČNI PODATKI ............................................................................................................................................................................... 3
1.2. OSEBNA IZKAZNICA ............................................................................................................................................................................ 3
1.3. ORGANIZIRANOST SKUPINE KD ........................................................................................................................................................ 4
1.4. DEJAVNOSTI SKUPINE KD .................................................................................................................................................................. 4
1.5. ZGODILO SE JE V LETU 2022 .............................................................................................................................................................. 5
1.6. POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD ........................................................................................................................................ 7
1.7. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD D. D. IN SKUPINE KD ZA
LETO 2022 8
1.8. STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE KD ............................................................................................................................................. 10
1.9. IZJAVA O UPRAVLJANJU .................................................................................................................................................................. 11
1.9.1. Sistem upravljanja KD .............................................................................................................................................................. 11
1.9.2. Skupščina delničarjev KD d. d................................................................................................................................................. 11
1.9.3. Organi vodenja in nadzora ....................................................................................................................................................... 12
1.9.4. Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj ................................................................................... 14
1.9.5. Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo ............................................................................................................................ 14
1.9.6. Pooblastilo za nakup lastnih delnic ........................................................................................................................................ 15
1.9.7. Preglednost poslovanja družbe............................................................................................................................................... 15
1.9.8. Upravljanje družb v Skupini KD............................................................................................................................................... 15
1.9.9. Politika raznolikosti .................................................................................................................................................................. 15
1.9.10. Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD ........................................................ 15
1.10. DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA ....................................................................................................................... 16
1.10.1. Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu ............................................................................................................. 16
1.10.2. Gibanje vrednosti delnice ........................................................................................................................................................ 16
1.10.3. Lastniška struktura ................................................................................................................................................................... 16
1.10.4. Lastne delnice ........................................................................................................................................................................... 17
1.11. POSLOVANJE V LETU 2022 ............................................................................................................................................................... 18
1.11.1. Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2022 ...................................................................................................................... 18
1.11.2. Vpliv pandemije COVID-19 in vojnih razmer v Ukrajini na poslovanje Skupine KD .......................................................... 22
1.11.3. Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2022 ........................................................................................................................... 23
1.11.4. Analiza poslovanja družbe KD v letu 2022 ............................................................................................................................. 28
1.12. POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 2022 .......................................................................................................................... 31
1.12.1. Finančne storitve ...................................................................................................................................................................... 31
1.12.2. Nepremičnine ............................................................................................................................................................................ 32
1.13. RAZISKAVE IN RAZVOJ ..................................................................................................................................................................... 33
1.14. UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA ....................................................................................................................... 33
1.14.1. Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD ............................................................................................................................... 33
1.14.2. Proces upravljanja tveganj ...................................................................................................................................................... 34
1.14.3. Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD ..................................................................... 35
1.14.4. Notranja revizija ........................................................................................................................................................................ 35
1.15. ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V SKUPINI KD .................................................................................................................... 35
1.15.1. Zaposleni ................................................................................................................................................................................... 35
1.15.2. Trajnostni razvoj ....................................................................................................................................................................... 38
2. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD ................................................................................................................................... 43
3. RAČUNOVODSKO POROČILO KD D. D. ......................................................................................................................................... 109
Slika na naslovnici predstavlja bodoči Center Šumi, ki bo obsegal stanovanjski, trgovsko-gostinski ter hotelski del.
3
KD
LETNO POROČILO 2022
1. POSLOVNO POROČILO
1.1. KLJUČNI PODATKI
2022
2021
Indeks
2022/
2021
SKUPINA KD
Čisti poslovni izid (v mio EUR)
(2,4)
(1,1)
228
Sredstva (v mio EUR)
137,1
146,3
94
Lastniški kapital (v mio EUR)
95,0
112,7
84
KD D. D.
Čisti poslovni izid (v mio EUR)
(0,3)
24,3
-
Sredstva (v mio EUR)
71,4
84,3
85
Lastniški kapital (v mio EUR)
71,4
84,2
85
1.2. OSEBNA IZKAZNICA
Krovna družba: KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe: KD d. d.
1
Sedež: Ljubljana, Slovenija
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Država ustanovitve: Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 99
E-pošta: info@kd-group.si
Spletna stran: www.kd-fd.si
Dejavnost: 64.200 – Dejavnost holdingov
Glavni kraj poslovanja: Ljubljana
Pravna oblika: delniška družba d. d.
Velikost družbe: velika družba
Matična številka: 1572016000
Davčna številka: 44030428
Identifikacijska številka za DDV: SI44030428
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 13390700
Datum ustanovitve: 30. 11. 2000
Osnovni kapital: 1.304.122,84 EUR
Število delnic: 156.260 navadnih kosovnih delnic
Oznaka delnic: SKDR
Obvladujoče podjetje: /
Upravni odbor KD na dan 31. 12. 2022
– Milan Kneževič, predsednik upravnega odbora
– Tomaž Butina, namestnik predsednika upravnega odbora
– Aleksander Sekavčnik, član upravnega odbora in izvršni direktor
– mag. Katarina Valentinčič Istenič, članica upravnega odbora
– Matija Gantar, član upravnega odbora
1
V letnem poročilu so imena družb ali podjetij ob prvi omembi in ko je navedeno celo ali skrajšano uradno ime, zapisana z oznakami organizacijskih oblik
(npr. d. d.), v nadaljevanju besedila pa so oznake zaradi lažjega branja praviloma izpuščene.
4
KD
LETNO POROČILO 2022
1.3. ORGANIZIRANOST SKUPINE KD
Organigram na dan 31. 12. 2022
Dne 4. 7. 2022 je bila v sodni register vpisana novoustanovljena odvisna družba KD Priložnost d.o.o., katere 100 % delež ima
v lasti KD Group.
Dne 28. 12. 2022 je odvisna družba KD Priložnost d. o. o. sklenila pogodbi za nakup 100 % deležev v družbah ONISAC, d. o.
o. in ASTRAEA d. o. o. Za prenos imetništva poslovnih deležev je skladno z določbami Zakona o igrah na srečo potrebno
predhodno soglasje Ministrstva za finance. Soglasje za prenos imetništva je bilo pridobljeno dne 6. 2. 2023. Prenos lastništva
je bil v sodni register vpisan z dnem 27. 2. 2023.
1.4. DEJAVNOSTI SKUPINE KD
Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:
– finančne storitve,
– nepremičnine,
– igralništvo
Skupina KD je v preteklosti delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov ter premoženja
institucionalnih investitorjev.
S prodajo odvisne družbe Adriatic Slovenica z vsemi njenimi odvisnimi družbami v letu 2019 so v Skupini KD Group postale
ključne naložbe v nepremičninsko dejavnost. Skupina se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja.
Skupina bo svojo naložbeno dejavnost v letu 2023 organizirala po področjih, ki ji bodo v prihodnje omogočila ponoven vstop
na področje upravljanja premoženja zunanjih vlagateljev (nepremičnine, PE, tržne naložbe) in se bo v ta namen kadrovsko
okrepila. V letu 2023 bo družba aktivno vstopila tudi v dejavnost igralništva.
Finančne storitve
Glavna poslovna dejavnost družb KD in KD Group je upravljanje tržnih in netržnih naložb, upravljanje prostih denarnih sredstev
ter ustvarjanje finančnih donosov.
Družba KD Group odloča o vseh pomembnejših strateških naložbah Skupine. Na področju finančnih storitev bo družba iskala
priložnosti za vstop na področje upravljanja premoženja zunanjih vlagateljev tudi z nakupom delujočih družb v dejavnosti
upravljanja premoženja.
Projektor d.o.o., Maribor 100,00 %
Gradnje inženiring d.o.o., Ljubljana 100,00 %
Casino Lent d.o.o., Ljubljana 100,00 %
Šumijev kvart d.o.o., Ljubljana 100,00 %
Celotne emisije: 100,00 %
KD Priložnost d.o.o., Ljubljana 100,00 %
Fontes Group DOO, Beograd, Srbija 100,00 %
DBS d.d., Ljubljana 24,00 %
KD d.d.
KD Group d.d.
5
KD
LETNO POROČILO 2022
Nepremičnine
Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija
nepremičninskega portfelja Skupine.
Dejavnost nepremičnin se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
- KD Group – oddajanje lokalov in parkirišč v poslovno-stanovanjskem objektu Šumi
- Šumijev kvart – gradnja poslovno-stanovanjskega objekta Šumi
- Projektor – upravljanje nepremičninskega kompleksa Maribox in izvajanje kinematografske dejavnosti
- Levi Breg (še ni samostojna pravna oseba) – razvoj območja okoli kompleksa Maribox
- Gradnje inženiring – razvoj nepremičninskega projekta Glince
- Fontes Group – razvoj nepremičninskih projektov
Igralništvo
Družbi Casino Lent je Vlada RS v decembru 2022 zavrnila podelitev koncesije za igralni salon v objektu Maribox. Družba bo
vstopila v dejavnost igralništva z nakupom delujočih družb, ki izvajajo dejavnost igralnih salonov.
Dejavnost igralništva se izvaja na naslednjih družbah v Skupini:
- Casino Lent – družba bo proučila razloge za zavrnitev podelitve koncesije in možnosti za morebitno odpravo razlogov
zanjo
- KD Priložnost – nakup delujočih igralnih salonov Onisac, Astraea
1.5. ZGODILO SE JE V LETU 2022
Pomembnejši dogodki v letu 2022
– Dne 11. 2. 2022 je Ljubljanska borza iz trgovanja na trgu SI ENTER umaknila obveznice z oznako SKD2 in klirinško
depotna družba je izbrisala celotno količino obveznic z oznako SKD2.
– Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 17. 2. 2022 v sodni register vpisalo sklep 30. skupščine delniške družbe KD Group z
dne 28. 12. 2021, s katerim so delničarji izglasovali prenos delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, družbo
KD d. d.
– Ljubljanska borza je po zaključku trgovanja dne 18. 2. 2022 začasno zaustavila trgovanje z delnicami z oznako KDHR.
Začasna zaustavitev trgovanja je trajala do umika delnic z oznako KDHR z borznega trga.
– Dne 23. 2. 2022 je bila v postopku iztisnitve manjšinskih delničarjev družbe KD Group izplačana denarna odpravnina v
višini 44,90 evrov za vsako delnico KDHR.
– Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 24. 2. 2022 na podlagi sprejetega sklepa 30. skupščine delničarjev KD Group z dne
28. 12. 2021 v sodni register vpisalo sklep o umiku 2.157.487 delnic KDHR z organiziranega trga Ljubljanske borze.
– Dne 28. 2. 2022 je Ljubljanska borza iz trgovanja na borznem trgu umaknila redne imenske kosovne delnice z oznako
KDHR.
– Upravni odbor KD je dne 9. 3. 2022 sprejel sklep o izplačilu vmesne dividende v višini 60 EUR na delnico z oznako
SKDR. Dne 24. 3. 2022 je družba KD izplačala za 9.374.880 evrov dividend.
– Dne 18. 3. 2022 je bil na Okrožno sodišče v Ljubljani vložen predlog za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu
ZGD-1 predlagatelja Vseslovensko združenje malih delničarjev. Predlog za sodni preizkus denarne odpravnine je
Vseslovensko združenje malih delničarjev dne 6. 5. 2022 umaknilo in priglasilo svojo udeležbo v postopek, ki se vodi
pod opr. št. Ng 11/2022, skupaj z 267 delničarji. V decembru 2022 je sodišče za skupnega zastopnika delničarjev
imenovalo odvetnika Pavla Penso iz Odvetniške družbe Jadek & Pensa, d. o. o. Zoper sklep sodišča je družba vložila
pritožbo.
– Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 4. 7. 2022 v sodni register vpisalo novoustanovljeno družbo KD Priložnost d.o.o.,
katere edini družbenik je KD Group.
– Delničarji so se 12. 7. 2022 na 31. skupščini KD seznanili z revidiranim letnim poročilom za leto 2021. Sprejeli so sklep
o uporabi bilančnega dobička za leto 2021, in sicer da se za izplačilo dividend uporabi največ 3.125.200 evrov bilančnega
dobička oziroma 20,00 evrov dividend na delnico. Skupščina je odobrila Politiko prejemkov članov organov vodenja in
nadzora ter izvršnih direktorjev v družbi KD in poročilo o prejemkih v poslovnem letu 2021. Za revidiranje poslovanja za
poslovna leta 2022, 2023 in 2024 je bila imenovana revizijska družba MAZARS, družba za revizijo, d.o.o.
– Dne 20. 7. 2022 je družba KD d. d. izplačala dividende v višini 20,00 evrov na delnico.
– Dne 28. 12. 2022 je odvisna družba KD Priložnost d. o. o. sklenila pogodbi o nakupu 100 % deležev v družbah Onisac
d. o. o. in Astraea d. o. o.
6
KD
LETNO POROČILO 2022
Pomembni dogodki po datumu poročanja
– Dne 6. 2. 2023 je bilo pridobljeno soglasje Ministrstva za finance za prenos imetništva 100 % poslovnih deležev v družbah
Onisac d. o. o. in Astraea d. o. o. Prenos lastništva je bil v sodni register vpisan z dnem 27. 2. 2023.
– Dne 7. 2. 2023 je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo družbe KD zoper sklep sodišča o imenovanju skupnega
zastopnika delničarjev v postopku prenosa delnic KD Group na glavnega delničarja KD. Postopek določitve višine
primerne denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1 manjšinskim delničarjem družbe KD Group se bo nadaljeval v letu
2023.
– Dne 3. 3. 2023 je družba KD Group objavila sklic 32. skupščine delničarjev, ki bo dne 11. 4. 2023. Upravni odbor bo
skupščini predlagal, da se za člana upravnega odbora družbe KD Group za štiriletno mandatno obdobje, ki začne teči z
dnem 18. 4. 2023, imenuje mag. Gregor Sluga.
KD pomembne dogodke skladno z zakonskimi obveznostmi redno objavlja na spletnem portalu Ljubljanske borze vrednostnih
papirjev SEOnet in na spletni strani družbe www.kd-fd.si.
7
KD
LETNO POROČILO 2022
1.6. POROČILO IZVRŠNEGA DIREKTORJA KD
Po letih 2020 in 2021, ki sta bili zaznamovani s pandemijo COVID-19, nas je v letu 2022 presenetila vojna v Ukrajini in
posledično energetska kriza, vsesplošna draginja, rast inflacije in rast obrestnih mer. Družba KD in celotna skupina kljub
negotovim razmeram in turbulentnemu poslovnemu okolju ostajata finančno stabilni.
Skupina je poslovno leto 2022 zaključila z izgubo v višini 2,4 milijona evrov. Slabši poslovni izid je predvsem posledica
negativnih trendov na borznih trgih in s tem negativnih donosov na sredstva, ki smo jih vložili v naš trgovalni portfelj. Kljub
slabšemu poslovnemu rezultatu smo s poslovanjem v skupini vseeno zadovoljni, saj smo uspeli v naš kino Maribox ponovno
privabiti obiskovalce in ustvarili pri tem 1,7 milijona prihodkov oz. 1 milijon evrov več kot v letu 2021, čeprav so bile kinodvorane
v začetku leta 2022 še vedno zaprte. Gradnja poslovno – stanovanjskega objekta Šumi se bliža koncu in v juliju 2022 smo
kupcem predali hotelski del objekta. V decembru je v kletnih prostorih pričela z obratovanjem trgovina, v začetku leta 2023 pa
smo odprli garažno hišo Šumi. V začetku februarja 2023 smo začeli s primopredajo stanovanj in v prvem mesecu je bilo
kupcem predanih že več kot ena tretjina stanovanj. V začetku marca 2023 smo v celoti poplačali bančno posojilo, namenjeno
izgradnji objekta Šumi. Neprodano ostaja samo eno stanovanje, za katerega ne dvomimo, da se bo kmalu našel kupec zanj.
Obvladujoča družba KD je v letu 2022 poslovala z izgubo v višini 0,3 milijona evrov. V februarju 2022 je družba KD d. d. z
izključitvijo manjšinskih delničarjev in izplačilom denarne odpravnine v višini 44,90 evrov postala 100 % lastnik družbe KD
Group d. d. Ker uvrstitev na borzo zaradi enega lastnika ni več smiselna, smo dne 28. 2. 2022 vse delnice z oznako KDHR
umaknili iz trgovanja na Ljubljanski borzi. Dividend družba KD Group v letu 2022 ni izplačala.
Za skupino, ki nastopa kot portfeljski investitor, so zelo pomembne naložbe v nepremičninsko dejavnost. Izkušnje pri gradnji
Šumija nam bodo pomagale k še boljši realizaciji pri drugih nepremičninskih projektih, ki jih načrtujemo. Razvijamo projekt
Glince, kjer bi želeli zgraditi stanovanjsko sosesko na edinstveni lokaciji, ki leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in
ponuja krasne razglede proti Ljubljani in njeni okolici. V Mariboru bi želeli poleg našega kino centra Maribox s projektom Levi
breg urediti dravsko nabrežje kot podaljšek Lenta. V letu 2022 smo izvedli idejni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše
rešitve prostorske umestitve poslovno (stanovanjskega) objekta. Zmagovalna rešitev natečaja predvideva umestitev dveh
nebotičnikov, v katerih bi nižje etaže zasedal javni in poslovni program, v višjih etažah pa bi zgradili stanovanja, hotel ali
poslovne prostore.
Nepremičninski kompleks Maribox ni v celoti izkoriščen, zato smo zaprosili za koncesijo za igralni salon. Naša vloga je bila
zavrnjena, zato smo se odločili, da vstopimo v dejavnost igralništva z nakupom dveh delujočih družb, ki izvajajo dejavnost
igralnih salonov. Nakup obeh družb je bil zaključen v prvem kvartalu leta 2023.
Načrti za leto 2023
Krovna družba KD Group bo še naprej odločala o vseh pomembnejših strateških naložbah skupine. Z vidika dolgoročnega
razvoja skupine je nadaljevanje iskanja investicijskih priložnosti bistvenega pomena. Aktivno bomo upravljali naše tržne in
netržne naložbe, sistematično bomo iskali in ocenjevali nove poslovne priložnosti na področjih, kjer usposobljenost zaposlenih
in visoka stopnja samofinanciranja predstavlja konkurenčno prednost. V okviru naše nepremičninske dejavnosti bomo
optimirali nepremičninski portfelj skupine in iskali nove priložnosti na nepremičninskem trgu.
Skupina bo s premišljenimi vlaganji v nove projekte, s strokovnimi sodelavci in znanjem dosegala visoke finančne donose
tudi v prihodnosti.
Aleksander Sekavčnik
izvršni direktor
8
KD
LETNO POROČILO 2022
1.7. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA DRUŽBE KD O PREVERITVI LETNEGA POROČILA DRUŽBE KD
D. D. IN SKUPINE KD ZA LETO 2022
Spoštovani delničarji!
Družbo KD d. d. in Skupino KD je na podlagi pooblastil in pristojnosti, določenih v statutu družbe, v letu 2022 vodil upravni
odbor družbe in v skladu z zakonskimi predpisi ter poslovnikom o delovanju upravnega odbora nadzoroval izvajanje njenih
poslov.
Upravni odbor je v letu 2022 deloval v sestavi:
- Milan Kneževič – predsednik upravnega odbora,
- Tomaž Butina – namestnik predsednika upravnega odbora,
- Matija Gantar – član upravnega odbora,
- Katarina Valentinčič Istenič – članica upravnega odbora in
- Aleksander Sekavčnik – član upravnega odbora in izvršni direktor.
Delovanje upravnega odbora
Svojo vlogo v sistemu korporacijskega upravljanja je upravni odbor v skladu z zakonskimi možnostmi in dolžnostmi opravljal z
rednim spremljanjem tekočega poslovanja, s pregledovanjem delovanja izvršnega direktorja ter obravnavanjem predlogov in
sprejemanjem odločitev, ki so v pristojnosti upravnega odbora. Svoje naloge je upravni odbor opravljal dosledno in odgovorno.
Upravni odbor je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi v letu 2022 redno spremljal in nadziral poslovanje
družbe. Obravnaval je poročila izvršnega direktorja o tekočem poslovanju in aktivnostih družbe, se seznanjal s pomembnimi
poslovnimi dogodki, spremljal delo izvršnega direktorja in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Največjo pozornost je
posvečal strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD. Redno je spremljal
poslovanje družbe KD in odvisnih družb Skupine KD.
Upravni odbor KD se je v letu 2022 sestal na treh rednih in štirih dopisnih sejah.
Na podlagi pisnega gradiva in obrazložitev izvršnega direktorja na sejah ter prek sodelovanja z njim se je upravni odbor redno
seznanjal s poslovanjem družbe. Seje upravnega odbora so bile vedno sklepčne, na njih so vsi člani aktivno sodelovali. Izvršni
direktor družbe je upravnemu odboru posredoval vse potrebne informacije, ki jih je le-ta potreboval za izvajanje aktivnosti
nadziranja oziroma upravljanja družbe. Sodelovanje z izvršnim direktorjem družbe zato upravni odbor ocenjuje kot dobro.
Revizijska komisija upravnega odbora KD je v letu 2022 delovala v naslednji sestavi:
- Tomaž Butina – predsednik revizijske komisije,
- Katarina Valentinčič Istenič – namestnica predsednika revizijske komisije,
- Franc Počivavšek – član revizijske komisije.
V letu 2022 se je revizijska komisija sestala na petih rednih in dveh dopisnih sejah, na katerih je obravnavala poročila o
poslovanju družbe KD in Skupine KD, izvedla postopek izbora revizijske družbe za revidiranje poslovanja za poslovna leta
2022, 2023 in 2024, ki jo je upravni odbor predlagal skupščini delničarjev v imenovanje ter obravnavala načrtovani revizijski
pristop pri reviziji računovodskih izkazov Skupine KD in družbe KD za leto 2022.
Na svojih sejah se je upravni odbor v okviru svojih dejavnosti seznanil z naslednjimi pomembnejšimi poslovnimi dogodki in
sprejel naslednje pomembnejše sklepe:
– na 107. seji 31. 1. 2022 je upravni odbor sprejel sklep o umiku celotne izdaje obveznic z oznako SKD2 iz trgovanja ter
izbris obveznic iz centralnega registra vrednostnih papirjev.
– na 108. seji 9. 3. 2022 je upravni odbor sprejel sklep o izplačilu vmesne dividende za leto 2021 v višini bruto vrednosti
60 EUR/delnico z oznako SKDR, ki je bila izplačana 24. 3. 2022.
– na 109. seji 26. 4. 2022 je upravni odbor potrdil Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjev v
družbi KD d.d., ki je bila predložena v odobritev delničarjem na 31. skupščini delničarjev 12. 7. 2022.
– na 110. seji 28. 4. 2022 je upravni odbor obravnaval revidirani Letni poročili družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2021
in se seznanil s pozitivnim mnenjem revizorja k poročiloma. Upravni odbor je sprejel poročilo o preveritvi letnih poročil, s
katerim je potrdil Letni poročili družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2021 ter sprejel Izjavo upravnega odbora o
spoštovanju Kodeksa upravljanja Skupine KD.
– na 111. seji 1. 6. 2022 je upravni odbor sprejel dnevni red in predloge sklepov 31. skupščine delničarjev KD, ki je bila 12.
7. 2022.
– na 112. seji 28. 9. 2022 je upravni odbor sprejel Nerevidirano poročilo o poslovanju KD, finančne družbe, d. d. in Skupine
KD za prvo polletje leta 2022.
9
KD
LETNO POROČILO 2022
Transparentnost poslovanja je družba zagotavljala s periodičnim ter dodatnim sprotnim obveščanjem delničarjev in drugih
javnosti preko hkratnih objav na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si in spletnih straneh družbe
www.kd-fd.si.
Na podlagi navedenega upravni odbor ugotavlja, da je bil seznanjen z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki v letu 2022,
ki so vplivali na poslovanje družbe in Skupine KD. Glede na način obveščanja in sodelovanja med izvršnim direktorjem in
upravnim odborom med poslovnim letom ni bilo potrebno, da bi upravni odbor, ali njegovi posamezni člani, zahtevali dodatne
informacije ali preverjali dokumentacijo, na kateri so temeljile informacije, pomembne za odločanje.
Letno poročilo za 2022 - stališče do revizorjevega poročila, preveritev in potrditev letnega poročila
Revizijo Letnega poročila družbe KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za 2022 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2022)
je opravila revizijska družba MAZARS, družba za revizijo, d. o. o., Ljubljana. Revizijska družba je 30. 3. 2023 izdala pozitivno
mnenje k Letnemu poročilu za 2022.
Revidirano Letno poročilo za 2022 je upravni odbor obravnaval na seji 31. 3. 2023.
Upravni odbor je pregledal predloženo Letno poročilo za 2022 in poročilo revizorja. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega
poročila za 2022 upravni odbor ugotavlja:
– da je Letno poročilo za 2022 sestavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, s statutom in z veljavnimi
računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;
– vsebuje vse zakonsko obvezne formalne in vsebinske sestavine letnega poročila gospodarske družbe in skladno s tem
vse bistvene podatke, ki so potrebni za odločanje o njegovem sprejemu;
– vsebuje tudi poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov. Iz poročila revizorja izhaja, da računovodski izkazi
izkazujejo resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov družbe KD d. d. in Skupine
KD. Pooblaščeni revizor je v poročilu podal pozitivno mnenje brez pridržkov.
Glede na navedeno upravni odbor podaja naslednji stališči:
Upravni odbor po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja,
da nanj nima pripomb in se strinja z ugotovitvami v poročilu.
Upravni odbor v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da na Letno poročilo 2022
nima pripomb ter potrjuje Letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2022.
Predlog uporabe bilančnega dobička
Upravni odbor je v okviru preveritve Letnega poročila 2022 ugotovil, da znaša čista izguba leta 2022 317.574,01 evra. Čista
izguba leta 2022 v višini 317.574,01 evra se je na dan 31. 12. 2022 pokrila v breme prenesenega čistega poslovnega izida.
Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2022 znaša 50.848.359,75 evra in sestoji iz prenesenega dobička.
Upravni odbor bo skupščini delničarjev predlagal naslednji predlog delitve bilančnega dobička:
- Del bilančnega dobička največ v znesku 3.906.500,00 evrov se uporabi za izplačilo dividend, kar z upoštevanjem
celotnega števila izdanih delnic (brez odštevanja lastnih delnic) znaša bruto vrednost 25,00 evrov na delnico.
- Preostanek bilančnega dobička najmanj v znesku 46.941.859,75 evra ter morebiten preostanek, ki nastane zaradi
lastnih delnic na presečni dan za izplačilo dividend in zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, ostane
nerazporejen kot preneseni dobiček in bo o njegovi uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih.
Upravni odbor na podlagi pregleda poslovanja družbe KD d. d. in Skupine KD v letu 2022 in po preveritvi revidiranega Letnega
poročila za 2022 predlaga skupščini delničarjev družbe, da mu podeli razrešnico.
Ljubljana, 31. 3. 2023
Milan Kneževič,
predsednik upravnega odbora
10
KD
LETNO POROČILO 2022
1.8. STRATEGIJA IN NAČRTI SKUPINE KD
Poslanstvo: odgovorna partnerstva med uporabniki, zaposlenimi in lastniki
S prodajo največje in najpomembnejše naložbe, Skupine Adriatic Slovenice, je družba KD Group in Skupina KD spremenila
naravo svojega delovanja. V ospredje je prišla družba KD Group kot finančni holding. Ključne so postale naložbe v
nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe. Družba se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično
sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
Sodelavcem omogočamo najboljše delovne pogoje, izobraževanje, napredovanje in spodbudno nagrajevanje za kakovostno
opravljeno delo. Lastnikom prinašamo pričakovano rast in dobiček ter ustvarjamo družbeno odgovorna partnerstva med
vzajemno enakopravnimi deležniki.
Vizija: razvojna rast in odzivno širjenje
KD ostaja specializirana skupina za upravljanje kapitalskih naložb, pri čemer želi postati pomembna družba na področju
nepremičninskih naložb ter razvoja in izgradnje nepremičninskih projektov, namenjenih trgu.
Vrednote: odgovornost, zaupanje, proaktivnost, strast in veselje, zmagovalna miselnost
Odgovornost
S svojim delovanjem sporočamo, da je naše ravnanje zanesljivo. Vsi deležniki lahko računajo na nas, saj ravnamo po načelu
dobrega gospodarja in izpolnjujemo svoje obljube. Uresničujemo pričakovanja svojih strank, okolja in zaposlenih.
Zaupanje
Zaupanje gradimo na visokih etičnih standardih, ki temeljijo na odprtih medosebnih odnosih in zagotavljajo enotno delovanje.
Z zaupanjem ustvarjamo okolje, v katerem spoštljivo in z medsebojno pomočjo odpravljamo ovire in rastemo. Naše obnašanje
in delovanje je zanesljivo, saj spoštujemo skupne dogovore.
Proaktivnost
Nenehno razmišljamo o svojih naslednjih korakih, saj premoremo dovolj poguma in zrelosti, da ustvarjamo spremembe. Naš
pogled je usmerjen v prihodnost. Proaktivna dejanja usmerjamo k doseganju poslovnih rezultatov in zadovoljevanju potreb
naših strank, lastnikov in zaposlenih.
Strast in veselje
Ljubimo svoj posel, zato pri svojem delu izžarevamo strast in veselje. Smelo sprejemamo izzive, saj verjamemo, da lahko
stvari premikamo na bolje. Strast in veselje nam dajeta zagon, da se ne ustavljamo na pol poti, pač pa nadaljujemo začrtano
pot do cilja.
Zmagovalna miselnost
Z delom in rezultati dokazujemo, da smo zmagovalci. Uspehi so plod skupnega dela, sodelovanja in zagnanosti zmagovalne
ekipe. Verjamemo v svoj uspeh, saj nas vodijo visoke moralne vrednote in spoštovanje integritete vsakega posameznika.
Strategija in pričakovani razvoj Skupine KD
S prodajo Adriatic Slovenice d. d. z vsemi njenimi odvisnimi družbami v letu 2019 je družba KD Group in Skupina KD, ki je po
vsebini do prodaje delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov ter premoženja
institucionalnih investitorjev, spremenila naravo svojega delovanja. Ključne so tako postale naložbe v nepremičninsko
dejavnost, družba pa se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično sta se spremenili tako
organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.
Poslovanje Skupine KD vključuje naslednje dejavnosti:
– finančne storitve,
– nepremičnine,
– igralništvo.
11
KD
LETNO POROČILO 2022
1.9. IZJAVA O UPRAVLJANJU
Odgovorno vodenje in upravljanje družbe sta temelj vseh dejavnosti Skupine KD. Temu poslanstvu sledijo tudi organi vodenja
in nadzora obvladujoče družbe KD, v kateri je od 16. 11. 2009 naprej uveljavljen enotirni sistem upravljanja. Družba KD v
skladu z določilom petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah podaja izjavo o upravljanju družbe. Pojasnila,
ki se navezujejo na šesti odstavek 70. člena Zakona o gospodarskih družbah, so dodana v poglavjih Delnice, dividende in
lastniška struktura ter na spletni strani družbe www.kd-fd.si.
1.9.1. Sistem upravljanja KD
Družba KD d. d. je novembra 2009 prešla z dvotirnega sistema upravljanja, kjer so pristojnosti skladno z zakonom o
gospodarskih družbah razmejene med skupščino, nadzorni svet in upravo, na enotirni sistem upravljanja, ki poteka v
sodelovanju med skupščino in upravnim odborom.
Organi upravljanja KD – naloge in pristojnosti v enotirnem sistemu upravljanja
Organa upravljanja družbe, skupščina in upravni odbor, delujeta skladno z zakonodajo, s statutom družbe in poslovnikom o
delu upravnega odbora. Statut družbe je objavljen na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si.
O spremembah statuta odloča skupščina z večino najmanj treh četrtin celotnega osnovnega kapitala.
1.9.2. Skupščina delničarjev KD d. d.
Skupščina delničarjev družbe KD sprejema temeljne odločitve, ki vodijo k uresničevanju osrednjega ekonomskega cilja –
ustvarjanju vrednosti za delničarje.
12
KD
LETNO POROČILO 2022
Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini v skladu z zakonom in s statutom družbe. Glasovalno pravico zagotavlja
navadna delnica; vsaka delnica ima en glas. V skladu z zakonom imajo imetniki delnic pravico do udeležbe pri upravljanju
družbe, pravico do dela dobička in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujeta zakon o gospodarskih družbah in statut družbe.
Sklic skupščine družba objavlja v časopisu Dnevnik. Če zaradi obširnega gradiva ni mogoče objaviti celotnega predloga sklepa,
se v sklicu navede kraj, kjer je dostopno celotno gradivo. Informacije za delničarje v zvezi s zasedanjem skupščine – sklic
skupščine, obrazložitev predlogov sklepov, obrazce za glasovanje s pooblastilom, izid glasovanja s sprejetimi sklepi skupščine
ter druge informacije, določene z zakonom – pa družba objavlja na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in spletnih straneh
Ljubljanske borze SEOnet.
Dne 12. 7. 2022 je potekala 31. skupščina delničarjev družbe, na kateri je bilo zastopanih 106.551 navadnih imenskih kosovnih
delnic z oznako SKDR, kar predstavlja 68,20 % vseh delnic družbe z glasovalno pravico oziroma 68,188 % delnic v osnovnem
kapitalu. Na skupščini so se delničarji seznanili z letnim poročilom, poročilom upravnega odbora o preveritvi letnega poročila
za poslovno leto 2022, odobrili Politiko prejemkov organa vodenja in nadzora ter izvršnega direktorja v družbi KD in Poročilo
o prejemkih organa vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjev v poslovnem letu 2022 ter podelili razrešnico članom organov
vodenja in nadzora, s katero so potrdili in odobrili njihovo delo v poslovnem letu 2022. S sklepom o uporabi bilančnega dobička
so delničarji odločili, da se del bilančnega dobička v znesku 3.125.200,00 evrov uporabi za izplačilo dividend, kar z
upoštevanjem celotnega števila izdanih delnic (brez odštevanja lastnih delnic) znaša bruto vrednost 20,00 evra na delnico,
preostanek bilančnega dobička, najmanj v znesku 51.164.973,76 evra ter morebitni preostanek, ki je nastal zaradi lastnih
delnic na presečni dan izplačila dividend in zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, pa ostane nerazporejen kot preneseni
dobiček in bo o njegovi uporabi odločeno v naslednjih poslovnih letih.
Celotno besedilo sprejetih sklepov skupščine je objavljeno in dostopno na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet in
spletnih straneh družbe www.kd-fd.si v okviru Odnosi z vlagatelji.
1.9.3. Organi vodenja in nadzora
Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja in nadzora
V skladu s statutom družbe ima upravni odbor najmanj pet in največ devet članov oziroma članic. Člane upravnega odbora
izvoli in odpokliče skupščina in so imenovani za mandatno dobo štirih let ter so lahko po poteku mandata ponovno izvoljeni.
Člani upravnega odbora med sabo izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
Upravni odbor izmed svojih članov imenuje najmanj enega in največ dva izvršna direktorja. Mandat izvršnemu direktorju traja
štiri leta. Predsednik upravnega odbora ali namestnik predsednika upravnega odbora ne more biti izvršni direktor družbe. Član
upravnega odbora, ki ni izvršni direktor, se imenuje neizvršni član. V skladu z zakonom o gospodarskih družbah lahko upravni
odbor kadarkoli odpokliče izvršnega direktorja.
Delovanje upravnega odbora
Upravni odbor vodi in nadzira vodenje družbe ter hkrati zastopa in predstavlja družbo v vseh zadevah, glede katerih pristojnost
ne pripada izvršnim direktorjem. Sklican mora biti vsaj enkrat v četrtletju.
Upravni odbor izmed svojih članov imenuje izvršne direktorje, ki zastopajo in predstavljajo družbo. Pristojnosti upravnega
odbora so skupne vsem njegovim članom, nekatere pa so prenesene na izvršna direktorja – tako sta izvršna direktorja skladno
s statutom pristojna za zastopanje in predstavljanje družbe, za vodenje tekočih poslov, prijave vpisov in predložitve listin
registru, skrb za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila. Izvršna direktorja vodita posle ob upoštevanju navodil in
omejitev, ki jim jih postavljajo statut, upravni odbor, skupščina družbe in poslovnik o delu izvršnih direktorjev.
Sestava upravnega odbora (UO), ki vodi in nadzira družbo KD, je bila v letu 2022 naslednja:
• Milan Kneževič, univerzitetni diplomirani ekonomist in diplomirani inženir gozdarstva – predsednik UO,
• Tomaž Butina, univerzitetni diplomirani inženir računalništva – član UO in namestnik predsednika UO, predsednik
revizijske komisije UO,
• Aleksander Sekavčnik, univerzitetni diplomirani ekonomist – član UO in izvršni direktor,
• Katarina Valentinčič Istenič, magistra znanosti – članica UO in članica ter namestnica predsednika revizijske komisije
UO,
• Matija Gantar, univerzitetni diplomirani ekonomist – član UO.
13
KD
LETNO POROČILO 2022
O svojem delovanju v poslovnem letu 2022 upravni odbor podrobneje poroča v poročilu upravnega odbora delničarjem o
preveritvi letnega poročila, ki je v okviru poglavja Poročilo upravnega odbora družbe KD.
Predstavitev funkcij članov upravnega odbora in vodstva v drugih poslovodnih ali nadzornih organih
Člani upravnega odbora in vodstva družbe KD so bili na dan 31. 12. 2022 člani poslovodnih ali nadzornih organov naslednjih
družb:
Milan Kneževič
Družba
Funkcija
Graščina d. o. o., Ljubljana
prokurist (do 9. 2. 2023)
Art Posest d.o.o., Ljubljana
prokurist
Aleksander Sekavčnik
Družba
Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana
član upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana
član nadzornega sveta
Sekavčnik in družbenik, d. n. o., Ljubljana
direktor
LIM Advisors Limited, British Virgin Islands
direktor
Tomaž Butina
Družba
Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana
član upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana
namestnik predsednika nadzornega sveta
AVRA, d. o. o., Ljubljana
direktor
Dermatologija Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana
direktor
Estetika Rogl Fabjan d. o. o., Ljubljana
direktor
Wilton GMBH, Nemčija
direktor
Katarina Valentinčič Istenič
Družba
Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana
članica upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana
članica nadzornega sveta
KVI d. o. o., Ljubljana
direktorica
VALINA UPRAVLJANJE, d. o. o. Ljubljana
direktorica
VALINA, d. o. o. Ljubljana
direktorica
VALINA CARE, d. o. o., Ljubljana
direktorica
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana
direktorica (od 23. 12. 2022)
Matija Gantar
Družba
Funkcija
KD Group d. d., Ljubljana
član upravnega odbora
Šumijev kvart, d. o. o., Ljubljana
predsednik nadzornega sveta
Vila Zahod d. o. o., Ljubljana
direktor
Alberine Investments, Limassol, Ciper (v likvidaciji)
direktor
Združenje družinskih podjetij FBN Slovenija, Ljubljana
zastopnik
Freecompany d.o.o., Ljubljana
direktor
DRI Naložbe, d.o.o., Ljubljana
direktor
14
KD
LETNO POROČILO 2022
Lastniški deleži članov upravnega odbora in vodstva družbe
Na dan 31. 12. 2022 so bili neposredni lastniški deleži članov upravnega odbora naslednji:
• Milan Kneževič je bil imetnik 4 delnic družbe, kar predstavlja 0,0026 odstotka celotnega kapitala in 0,0026 odstotka
delnic z glasovalno pravico,
• Matija Gantar je bil imetnik 13 delnic družbe, kar predstavlja 0,0083 odstotka osnovnega kapitala družbe 0,0083
odstotka delnic z glasovalno pravico.
• Aleksander Sekavčnik, Tomaž Butina in Katarina Valentinčič Istenič na dan 31. 12. 2021 niso bili neposredni imetniki
delnic družbe.
Članom upravnega odbora in članom vodstva niso bile podeljene pravice do pridobitve ali nakupa delnic družbe KD.
Revizijska komisija upravnega odbora
Revizijsko komisijo upravnega odbora sestavljajo predsednik Tomaž Butina ter člana Katarina Valentinčič Istenič in Franc
Počivavšek. Revizijska komisija je organ upravnega odbora, ki podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske
odgovornosti za nadziranje vodenja poslov družbe in njenih odvisnih družb, kamor sodijo tudi računovodski poročevalski
sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi
splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami oziroma kodeksi ravnanja. Namen dela revizijske komisije je omogočiti upravnemu
odboru zanesljivejše, učinkovitejše in uspešnejše delovanje pri uresničevanju vizije, poslanstva in strateških ciljev delovanja
družbe in njene skupine. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je zadolžena.
Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in mu je za svoje delo odgovorna.
Prejemki članov upravnega odbora in vodstva obvladujoče družbe v letu 2022 v Skupini KD
Zneski so bruto in so izraženi v evrih. Upoštevajo se vsi zneski, ki so bili izplačani in so jih člani upravnega odbora (UO) in
izvršni direktor v času opravljanja svoje funkcije v KD v letu 2022 prejeli v KD in v odvisnih družbah, v katerih opravljajo funkcijo
v poslovodnih ali nadzornih organih. Plačila za opravljanje funkcije in sejnine vključujejo plačilo za članstvo v UO, poslovodenja
izvršnim direktorjem po pogodbi o poslovodenju oziroma zaposlitvi in sejnine za članstvo v revizijski komisiji ali nadzornemu
svetu. Zavarovalne premije/bonitete vključujejo premijo za PDPZ in bonitete za managersko, življenjsko, zdravstveno in/ali
nezgodno zavarovanje. Druge bonitete vsebujejo boniteto za službeno vozilo in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov
vsebujejo povračilo stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo/z dela in prehrana med delom). Dodatna plačila se nanašajo na
izplačilo božičnice.
1.9.4. Zunanja revizija ter sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj
Računovodske izkaze družbe KD in Skupine KD za leto 2022 je revidirala neodvisna revizijska družba MAZARS, družba za
revizijo, d. o. o., Ljubljana.
Obvladovanje tveganj in delovanje notranjih kontrol je podrobneje predstavljeno v poglavju 1.14. Upravljanje tveganj in notranja
revizija.
1.9.5. Pojasnila v zvezi s prevzemno zakonodajo
Imetništvo vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme, in
drugi podatki o lastniški strukturi družbe so pojasnjeni v poglavju 1.10.3. Lastniška struktura.
Član upravnega odbora oz.
vodstva
Bruto
plača
(fiksni del)
Variabilni
prejemki
Plačila za
opravljanje
funkcije in
sejnine
Zavarovalne
premije/
bonitete
Druge
bonitete
Povračila
stroškov
Regres za
letni
dopust in
jubilejna
nagrada
Dodatna
plačila
Skupaj
Milan Kneževič
-
-
10.000
157
-
-
-
-
10.157
Aleksander Sekavčnik
45.000
-
92.800
493
-
1.978
1.924
500
142.695
Tomaž Butina
-
-
82.826
157
-
-
-
-
82.983
Katarina Valentinčič Istenič
-
-
81.572
157
-
-
-
-
81.729
Matija Gantar
-
-
78.800
157
-
-
-
-
78.957
Skupaj
45.000
-
345.998
1.121
-
1.978
1.924
500
396.521
15
KD
LETNO POROČILO 2022
1.9.6. Pooblastilo za nakup lastnih delnic
Na 30. skupščini delničarjev družbe, ki je potekala 9. 8. 2021, je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za
račun družbe kupi lastne delnice, katerih skupno število ne sme presegati 10 odstotkov skupnega števila delnic družbe.
Pooblastilo družbi za nakup lastnih delnic velja 36 mesecev od dneva sprejema sklepa skupščine. V skladu s pooblastilom
skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala.
1.9.7. Preglednost poslovanja družbe
Preglednost zagotavljamo predvsem z obveščanjem delničarjev in druge javnosti, in sicer z rednim obveščanjem in
obveščanjem ob enkratnih dogodkih. Informacije o poslovanju in poslovnih načrtih ter druge pomembne informacije objavljamo
na spletnih straneh družbe www.kd-fd.si in v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si.
1.9.8. Upravljanje družb v Skupini KD
Povezane družbe aktivno upravljamo prek predstavnikov krovne družbe v upravnih odborih ter nadzornih svetih odvisnih družb.
1.9.9. Politika raznolikosti
Družba nima sprejete politike raznolikosti kot samostojne politike, vendar sestava upravnega odbora in komisij izraža
raznolikost z vidika spola, izobrazbe, starosti in poklicnih izkušenj. Glede na velikost družbe in cilje, ki jim družba sledi, je
zastopanost v organih vodenja in nadzora ter ob upoštevanju temeljnih načel politike raznolikosti primerna, v primeru
sprememb v skupini, pa bo družba pristopila k sprejemu politike raznolikosti.
Družba je marca 2017 sprejela Kodeks upravljanja Skupine KD, ki v zvezi z imenovanji organov vodenja in nadzora
zasledovanje politike raznolikosti vključuje kot enega izmed kriterijev pri izboru kandidatov za člane (določbi 2.1.12 in 3.1.5.).
Skupina KD je sprejela svoj lastni kodeks upravljanja in ga sklenila uporabljati namesto Kodeksa upravljanja javnih delniških
družb z namenom prilagoditve glavnih načel upravljanja družb specifičnosti poslovanja Skupine KD. Družba ocenjuje, da je
sistem upravljanja v tej obliki primeren za trenutno sestavo Skupine KD.
1.9.10. Izjava upravnega odbora KD d. d. o upoštevanju Kodeksa upravljanja Skupine KD
Upravni odbor družbe KD, finančna družba, d. d., Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: KD ali družba) izjavlja,
da je pri upravljanju družbe KD v poslovnem letu 2020 upošteval določila Kodeksa upravljanja Skupine KD s spremembami in
dopolnitvami, ki ga je upravni odbor KD sprejel 24. 4. 2019 in ga družba uporablja kot svoj lastni referenčni kodeks upravljanja.
Celotno besedilo Kodeksa upravljanja Skupine KD je objavljeno na spletni strani družbe www.kd-fd.si.
Ljubljana, 31. 3. 2023
Milan Kneževič,
predsednik upravnega odbora
16
KD
LETNO POROČILO 2022
1.10. DELNICE, DIVIDENDE IN LASTNIŠKA STRUKTURA
1.10.1. Osnovni podatki o delnicah, dividendah in kapitalu
Osnovni kapital KD je 31. 12. 2022 znašal 1.304.122,84 evra in je bil razdeljen na 156.260 rednih delnic z oznako SKDR.
Delnice družbe KD, z oznako SKDR, so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski borzi od 21. 12. 2000, vstopna kotacija oz.
od 3. 1. 2018 standardna kotacija.
Knjigovodska vrednost delnice SKDR je 31. 12. 2022 znašala 456,97 evra, kar pomeni 15 odstotno znižanje glede na leto
prej, ko je vrednost znašala 539,01 evra. Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob
koncu obračunskega obdobja, ki se deli s številom vseh izdanih delnic, brez lastnih delnic, ob koncu obračunskega obdobja.
Čisti poslovni izid na delnico je v letu 2022 znašal -2,03 evra, leta 2021 pa 155,49 evra. Čisti poslovni izid na delnico je
izračunan kot čisti poslovni izid, ki se deli s povprečnim številom vseh navadnih izdanih delnic, brez lastnih delnic,
obračunskega obdobja.
1.10.2. Gibanje vrednosti delnice
Redna delnica SKDR v letu 2022
Z redno delnico SKDR je bilo v letu 2022 na Ljubljanski borzi sklenjenih poslov v skupni vrednosti 23.066 evrov. Delnica je leto
2022 zaključila pri tržni ceni 314,00 evrov, kar je 54 odstotkov manj v primerjavi s tržno ceno na začetku leta, ko je znašala
580,00 evrov. Najnižja tržna cena v letu 2022 je bila 314,00 evrov, najvišja pa 570,00 evrov.
Temeljni kazalniki redne delnice SKDR
Podatki o delnici
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Sprememba
2022 / 2021 (v %)
Število delnic
156.260
156.260
100,0 %
Tržna cena (v EUR)
314,00
580,00
54,1 %
Tržna kapitalizacija (v mio EUR)
49,1
90,6
54,1 %
Vir: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, izračuni KD.
1.10.3. Lastniška struktura
Največji delničar družbe KD je družba Soroli Invest Limited, ki ima v lasti 50.000 navadnih imenskih delnic z oznako SKDR,
kar je 32,00 odstotka vseh izdanih delnic družbe.
Lastniška struktura družbe KD 31. 12. 2022
SKDR – navadne imenske delnice
Število delničarjev
Število delnic
Odstotek lastništva
(v %)
Domače osebe
124
52.151
33,38 %
Pravne osebe
27
45.155
28,90 %
Fizične osebe
97
6.996
4,48 %
Tuje osebe
6
104.109
66,62 %
Pravne osebe
5
104.106
66,62 %
Fizične osebe
1
3
0,00 %
Skupaj SKDR
130
156.260
100,00 %
17
KD
LETNO POROČILO 2022
Največji imetniki navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2022
Delničar
Kraj
Število
delnic
Delež od
vseh delnic
SKDR (v %)
1
SOROLI INVEST LIMITED
Limassol
50.000
32,00 %
2
CARANTHANIA INVESTMENTS
Luxemburg
32.245
20,64 %
3
ADRIA P.B. d.o.o.
Zagreb
21.790
13,94 %
4
KDG Naložbe, d.o.o.
Ljubljana
17.846
11,42 %
5
AVRA, d.o.o.
Ljubljana
6.460
4,13 %
Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR
128.341
82,13 %
Drugi
27.919
17,87 %
Skupaj vseh delnic SKDR
156.260
100,00 %
1.10.4. Lastne delnice
Število delnic
Število 1. 1. 2022
Nakupi in delnice
prejete v zastavo
Prodaja, sprostitev
zastave oz. umik
lastnih delnic
Število 31. 12. 2022
Delež v os.
kapitalu (v %)
SKDR
15.625
500
(16.113))
12
0,008
Družba KD je bila na 31. 12. 2022 imetnica 12 lastnih navadnih delnic z oznako SKDR.
SOROLI INVEST
LIMITED
32,0%
CARANTHANIA
INVESTMENTS
20,6%
ADRIA P.B. d.o.o.
13,9%
KDG Naložbe, d.o.o.
11,4%
AVRA, d.o.o.
4,1%
Drugi
17,9%
SKDR navadna delnica - lastniška struktura
18
KD
LETNO POROČILO 2022
1.11. POSLOVANJE V LETU 2022
1.11.1. Makroekonomsko okolje Slovenije v letu 2022
Makroekonomsko okolje Slovenije
Komentar BDP Slovenija: Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v zadnjem lanskem četrtletju tekoče povečal za 0,8 %,
po močnem upadu v tretjem četrtletju. Občutno se je umirila medletna rast (0,2 %; na to so vplivali tudi trije delovni dnevi manj
kot leto prej). Rast gospodarske aktivnosti v celem letu 2022, ki je bila 5,4-odstotna, je tako v veliki meri izhajala iz prve polovice
leta (9,4 % medletno) in okrevanja po epidemiji. Gospodarska gibanja so bila v zadnjem četrtletju nekoliko ugodnejša kot se
je ocenjevalo v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki so jo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
pripravili v začetku septembra 2022 (5 %). Podobno je rast BDP v evrskem območju v zadnjem četrtletju nekoliko presegla
pričakovanja, kar predvsem odraža odpornost gospodarstev ter učinke sprejetih dogovorov in ukrepov za blaženje energetske
krize na kazalnike zaupanja in umirjanje cen energentov.
Ekonomsko ogledalo: Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so se konec lanskega leta izboljšali, še vedno pa za zadnje
četrtletje nakazujejo možno krčenje gospodarske aktivnosti; ECB letos pričakuje znatno upočasnitev gospodarske rasti.
Medčetrtletna rast BDP evrskega območja se je v tretjem četrtletju leta 2022 ob visoki inflaciji, zaostrenih pogojih financiranja
in nizkem zaupanju precej upočasnila, v zadnjem četrtletju pa glede na razpoložljive kazalnike lahko pričakujemo tudi upad
aktivnosti. Kazalniki zaupanja so se sicer novembra in decembra nekoliko izboljšali, a ostajajo na nizkih ravneh. ECB pričakuje,
da se bo rast evrskega gospodarstva letos ob veliki negotovosti, visokih cenah, slabljenju kupne moči gospodinjstev, ohlajanju
svetovnega gospodarstva in strožjih pogojih financiranja upočasnila z lanskih 3,4 % na 0,5 %, leta 2024 pa ob popuščanju
trenutnih zaviralnih dejavnikov zmerno okrevala na 1,9 %.
V Sloveniji so se tudi v zadnjem lanskem četrtletju vrednosti nekaterih kazalnikov gospodarske aktivnosti znižale; gospodarska
klima se je v zadnjih dveh mesecih 2022 izboljšala, a ostaja nižja kot leto prej. Potem ko je bil izvozni tržni delež blaga na trgu
EU tudi v tretjem četrtletju medletno nižji, se je rast v izvoznem delu gospodarstva proti koncu leta še naprej umirjala. Oktobra
se je prekinila rast storitvene menjave s tujino, realni izvoz blaga v države EU pa je tudi novembra tekoče upadel. Počasna
krepitev aktivnosti predelovalnih dejavnosti iz prvih treh četrtletij 2022 se je proti koncu leta ustavila. Proizvodnja večine panog
je bila nižja tudi medletno. Prihodka v trgovini in ostalih tržnih storitvah sta se oktobra zmanjšala. Vrednost opravljenih
gradbenih del se je v enajstih mesecih leta 2022 močno okrepila in novembra kar za 44 % presegla raven iz prejšnjega leta.
Ohlajanje gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti, visoke cene energentov in toplo vreme so imeli za posledico nižjo porabo
zemeljskega plina in elektrike. Poraba zemeljskega plina je bila v zadnjih dveh mesecih leta 2022 za 11 % oz. 13 % nižja od
primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, poraba elektrike pa je bila medletno nižja za 5 %. Potrošnja gospodinjstev
je v povprečju oktobra in novembra ostala podobna kot v predhodnem četrtletju. Finančni položaj gospodinjstev se je v zadnjem
četrtletju 2022 tekoče in medletno malenkost poslabšal, pri najranljivejših so ga blažili ukrepi države za zmanjšanje draginje.
Ocenjujemo, da so ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomoč podjetjem in zmanjšanje negotovosti glede
dobav energentov to zimo prispevali tudi k nekoliko višjim vrednostim kazalnika gospodarske klime v zadnjih dveh mesecih
minulega leta.
Medletna rast števila delovno aktivnih se je oktobra nadaljevala, število brezposelnih pa je bilo ob koncu leta za okoli petino
nižje kot leto prej; povprečne plače so bile ob visoki rasti cen tudi oktobra realno nižje. Ob rekordno visokem številu delovno
aktivnih je bila medletna rast oktobra 2,1-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Rast je bila še naprej visoka v
gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva
zaposlovanje tujih državljanov. Decembra se je nadaljeval upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih
podatkih. Že več kot leto in pol se zmanjšuje tudi število dolgotrajno brezposelnih ter brezposelnih, starejših od 50 let. Ob visoki
inflaciji je bila povprečna bruto plača tudi oktobra medletno realno nižja, upad je bil nekoliko manjši kot prejšnje mesece, kar
je povezano z manj izrazitim učinkom visoke osnove in oktobrskim povišanjem plač v javnem sektorju in tudi rastjo nominalnih
plač v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile.
Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra nekoliko zvišala (10,3 %). Višja kot novembra (10 %) je bila predvsem
zaradi okrepljene rasti cen storitev, ki je bila medletno 7,2-odstotna. K temu so po naši oceni poleg nizke osnove, ki je izhajala
tudi iz omejitvenih ukrepov ob koncu leta 2021, prispevale višje cene storitev v skupinah komunikacije, restavracije in hoteli,
rekreacijske in kulturne storitve ter zdravstvu. Največ pa je lani k inflaciji prispevala rast cen hrane, ki se je decembra zaradi
visoke predlanske osnove medletno sicer nekoliko zmanjšala. Tudi medletna rast cen energentov se je konec leta ponovno
nekoliko upočasnila, zaradi pocenitve naftnih derivatov ob izrazitem padcu cen nafte na svetovnih trgih in okrepljeni vrednosti
evra. Medletna rast cen proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej postopoma upočasnjuje; z 19,7 % je še vedno visoka,
a za približno 2 o. t. nižja kot v evrskem območju.
19
KD
LETNO POROČILO 2022
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je proti koncu leta 2022 povečal, v enajstih mesecih pa je bil z 0,7
mrd EUR znatno manjši kot v enakem obdobju leta 2021. Na to je močno vplivalo znižanje izdatkov za blaženje epidemije, ki
so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 nižji za 1,9 mrd EUR. Hkrati pa se je povečal obseg ukrepov za blažitev
posledic energetske draginje, skupaj z ukrepi covid-19 so k primanjkljaju v enajstih mesecih 2022 po oceni prispevali 0,9 mrd
EUR. Medletna rast skupnih odhodkov v prvih enajstih mesecih leta 2022 je bila tako bistveno nižja kot leta 2021, zaradi nižjih
dodatkov za plače javnih uslužbencev in subvencij podjetjem ter nižje rasti transferjev posameznikom in gospodinjstvom v
povezavi z blažitvijo posledic epidemije covida-19. Prihodki so bili v prvih enajstih mesecih 2022 medletno višji za desetino. V
primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 je bila rast nižja zaradi nižje rasti gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih
obremenitev in izpada enkratnih prilivov v letu 2021 pri prodaji koncesij.
Vir: Komentar BDP, februar 2023, UMAR; Ekonomsko ogledalo, št. 1/2023, januar 2023, UMAR.
Slovenski nepremičninski trg
V prvi polovici leta 2022 se je na slovenskem nepremičninskem trgu število realiziranih tržnih prodaj stanovanjskih nepremičnin
nekoliko zmanjšalo, cene pa so ponovno rekordno zrasle.
Število tržnih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v primerjavi z drugim polletjem 2021 zmanjšalo za 3 do 4
odstotke. Predvsem na račun manjšega števila transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah, medtem ko je ostalo število
transakcij s stanovanjskimi hišami več ali manj na enaki ravni. Število transakcij s stanovanji je bilo manjše na vseh območjih
države, razen na Obali.
Število kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb je na ravni države upadlo že drugo polletje zapored, kar kaže, da
se zaradi visokih cen zemljišč in rasti cen gradbenih materialov povpraševanje po zazidljivih zemljiščih počasi ohlaja.
Cene rabljenih stanovanj so se na ravni države v prvem polletju 2022 v primerjavi z drugim polletjem 2021 zvišale za 12
odstotkov, stanovanjskih hiš pa za 8 odstotkov, kar je pomenilo najvišjo polletno rast cen stanovanj in hiš od leta 2007, ko smo
cene začeli sistematično spremljati. Rekordna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila predvsem posledica visoke rasti cen
stanovanj v največjih mestih. V Mariboru, Celju in Kopru so cene stanovanj poskočile za okoli 15 odstotkov, v Kranju in Ljubljani
pa za okoli 10 odstotkov. Na visoko rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvi polovici leta so poleg razmeroma velikega
povpraševanja vplivali predvsem še vedno premajhna ponudba novogradenj, občutna rast gradbenih stroškov in visoke cene
zemljišč za gradnjo.
Kaže sicer, da je slovenski nepremičninski trg že dosegel vrh nepremičninskega cikla in da prehaja v fazo upočasnitve oziroma
ohlajanja trga. Glede na to, da se je v Ljubljani že v drugi polovici leta 2021 število realiziranih transakcij s stanovanji zmanjšalo
za skoraj 20 odstotkov, in da je v prvi polovici 2022 prišlo do upada števila transakcij s stanovanji na ravni države, ki ga
potrjujejo tudi preliminarni podatki za zadnje tri mesece, je tudi v bodoče pričakovati postopno podaljševanje časa prodaje in
nadaljnji upad prodaje stanovanj in hiš, na vseh območjih države. Še posebno, ker se bo zaradi visokih cen nepremičnin,
nadaljnjega zviševanja obrestnih mer in dražitve stanovanjskih kreditov gotovo zmanjšalo tudi plačilno sposobno
povpraševanje.
V zadnjem času se že kažejo prvi znaki umirjanja cen stanovanj v največjih mestih. Ko pa bo ponudba novih stanovanj, ki so
trenutno v gradnji, presegla plačilno sposobno povpraševanje in se bodo začele kopičiti zaloge neprodanih novih stanovanj,
bodo začele padati tudi cene stanovanjskih nepremičnin. S kakšnim tempom naj bi se število transakcij zmanjševalo ter kdaj
in za koliko naj bi začele padati tudi cene pa seveda še ni mogoče napovedati.
Glede na do sedaj evidentirane podatke je bilo v prvem polletju leta 2022 v Sloveniji sklenjenih okoli 17.300 tržnih poslov z
nepremičninami, katerih skupna vrednost je znašala dobre 1,4 milijarde evrov. Po še vedno preliminarnih podatkih je bilo
število sklenjenih poslov v prvi polovici leta 2022 za dobre 3 odstotke manjše, njihova vrednost pa za dobra 2 odstotka manjša
kot v prvem oziroma drugem polletju leta 2021. V primerjavi s prvim poletjem prvega »kovidnega« leta 2020, je bilo v prvem
polletju 2022 število tržnih poslov večje za 25 do 30 odstotkov, njihova skupna vrednost pa kar za okoli polovico.
Polletno število in skupna vrednost sklenjenih tržnih kupoprodajnih poslov z nepremičninami, Slovenija, 1. polletje 2020 – 1.
polletje 2022
2020_I
2020_II
2021_I
2021_II
2022_I
Število pogodb (v tisočih)
13,6
17,8
17,9
18
17,3
Vrednost pogodb (v milijardah €)
0,95
1,37
1,43
1,44
1,40
Opomba: Za prikaz števila in vrednosti tržnih kupoprodajnih poslov so upoštevane kupoprodajne pogodbe za nepremičnine (stavbe, dele stavb in parcele), ki so bile sklenjene na
prostem trgu in na prostovoljnih javnih dražbah.
20
KD
LETNO POROČILO 2022
Zaradi običajnih zamikov pri poročanju pa pričakujemo, da bo končno število evidentiranih poslov za prvo polletje 2022 še za
okoli 3 odstotke večje. Glede na to ocenjujemo, da se bosta končno število in nominalna vrednost evidentiranih kupoprodajnih
pogodb oziroma poslov na slovenskem nepremičninskem trgu v prvem polletju 2022 močno približala številu in vrednosti iz
drugega oziroma prvega polletja 2021.
Ob upoštevanju začasnih podatkov, mesečni prikaz količine in vrednosti nepremičninskega prometa kaže, da po oživitvi trga
po februarju 2021, ko so prenehali veljati »protikovidni« ukrepi, promet na nepremičninskem trgu od julija 2021 ostaja več ali
manj na enaki ravni.
Po preliminarnih podatkih je v prvem polletju 2022 vrednost prometa s stanovanjskimi nepremičninami (stanovanja v
večstanovanjskih stavbah in stanovanjske hiše) znašala dobro milijardo evrov oziroma 70 odstotkov vsega evidentiranega
prometa z nepremičninami. Še vedno je opaziti povečano vrednost in delež prometa z zemljišči za gradnjo stavb, ki je rezultat
gradbene ekspanzije v državi. Vrednost prometa je v prvem polletju 2022 dosegla 200 milijonov evrov, kar je pomenilo slabih
14 odstotkov celotnega prometa z nepremičninami. Še v prvem polletju leta 2019 je bila na primer vrednost prometa z
zazidljivimi zemljišči le okoli 125 milijonov evrov, delež v skupnem prometu z nepremičninami pa slabih 9 odstotkov. Promet s
poslovnimi nepremičninami (pisarne, trgovski, storitveni in gostinski lokali) je v prvem polletju 2022 znašal 90 milijonov evrov
oziroma dobrih 6 odstotkov celotnega prometa z nepremičninami. V primerjavi s prvim polletjem 2021 se je sicer opazno
zmanjšal delež prometa s poslovnimi lokali (trgovski, storitveni in gostinski lokali), kar je predvsem posledica prodaje velikih
trgovin Tuša (12 prodaj v skupni vrednosti slabih 35 milijonov evrov) in Mercatorja (14 prodaj v skupni vrednosti dobrih 27
milijonov evrov) v prvi polovici leta 2021. Skupni promet s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je v prvem polletju 2022 presegel
50 milijonov evrov, delež pa se je z 2,7 odstotka v prvem polletju 2021 povečal na dobre 3 odstotke celotnega prometa.
V prvem polletju 2022 je bilo slabi dve tretjini vseh kupoprodaj stanovanj v državi sklenjenih v največjih petih mestih (Ljubljana,
Maribor, Celje, Kranj in Koper) in v okolici Ljubljane. Delež Ljubljane, kjer se seveda sklene največ kupoprodaj, je znašal slabo
četrtino vseh kupoprodaj v državi. V zadnjih petih polletjih se sicer deleži realiziranih kupoprodaj stanovanj po obravnavanih
analitičnih območjih niso bistveno spreminjali.
Na ravni države se je, zaradi oživitve stanovanjskega trga po prvem valu epidemije, v drugem polletju 2020 v primerjavi s prvim
polletjem 2020 število prodaj stanovanj najprej povečalo za 23 odstotkov. Nato se je v prvem polletju 2021, kljub skromnemu
prometu v januarju in februarju, ki je bil posledica ponovnih omejitev poslovanja z nepremičninami zaradi drugega vala
epidemije, število prodaj v primerjavi z drugim polletjem 2020 povečalo še za okoli 5 odstotkov. V drugem polletju 2021 je
število prodaj ostalo praktično na isti ravni, v prvem polletju 2022 pa se je po še začasnih podatkih zmanjšalo za 9 odstotkov,
pri čemer ocenjujemo, da bo po končnih podatkih to zmanjšanje okoli 5-odstotno. Število prodaj stanovanj se je sicer v prvem
polletju 2022 zmanjšalo na vseh obravnavanih analitičnih območjih, razen Obale.
V Ljubljani je prišlo do občutnega padca števila prodaj stanovanj že v drugem polletju 2021, ko se je število prodaj zmanjšalo
za skoraj 20 odstotkov. V prvem polletju 2022 pa se je po naši oceni število prodaj zmanjšalo še za okoli 5 odstotkov. Največje
padce števila prodaj stanovanj v prvem polletju 2022 smo zabeležili na območjih, kjer je bila rast števila prodaj v drugem
polletju 2021 rekordna. Po naših ocenah je na območju Kranja in okolice, kjer se je število prodaj stanovanj v drugem polletju
2021 povečalo za več kot 50 odstotkov, in na območju Maribora, kjer se je v drugem polletju 2021 povečalo za skoraj 20
odstotkov, v prvem polletju 2022 upadlo za več kot 15 odstotkov. Na območju Južne okolice Ljubljane, kjer se je število prodaj
v drugem polletju 2021 povečalo za 30 odstotkov, pa je upadlo za več kot 20 odstotkov. Na ostalih območjih, razen Celja, kjer
je po naši oceni število prodaj stanovanj v prvem polletju 2022 upadlo za več kot 10 odstotkov, je bil upad števila prodaj manjši
od slovenskega povprečja.
Na primarni trg po pospešeni gradbeni aktivnosti v zadnjih letih postopoma prihajajo nova stanovanja. Največ je seveda novih
stanovanj v glavnem mestu, kjer se je gradbena ekspanzija tudi najprej začela, počasi pa ji bolj ali manj sledijo tudi druga
urbana središča. Do sedaj smo za prvo polletje 2022 v Ljubljani evidentirali okoli 260 kupoprodaj novih, dokončanih stanovanj.
Na ostalih območjih pa smo evidentirali le nekaj posameznih prodaj, vendar se v bodoče pričakuje bistveno več prodaj
novogradenj tudi drugod. Glede na trenutni obseg gradnje sicer ocenjujemo, da bo v Ljubljani do konca leta 2024 prišlo na trg
še vsaj 2300 novih stanovanj, na Obali pa okoli 400.
V prvem polletju 2022 se je število prodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb v primerjavi z drugim polletjem 2021
zmanjšalo na večin obravnavanih analitičnih območji. V Ljubljani in njeni Severni okolici ter Kranju z okolico, se je število prodaj
po velikem upadu v drugem polletju 2021 ponovno povečalo, kar kaže da se povpraševanje, zaradi pomanjkanja ponudbe
primernih zemljišč in visokih cen stanovanjskih nepremičnin, seli tudi v bližnjo okolico glavnega mesta. Že po začasnih podatkih
se je število prodaj v Ljubljani povečalo za 18 odstotkov, v Severni okolici Ljubljane za 8 odstotkov, v Kranju z okolico pa za 4
odstotke. V Južni okolici Ljubljane je prodaja zemljišč za gradnjo stavb v prvem polletju 2022 znatno upadla, saj se je po naši
oceni število prodaj zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov. Za več kot 15 odstotkov se je zmanjšalo tudi število prodaj na Obali in
21
KD
LETNO POROČILO 2022
v Mariboru. Največji padec števila prodaj zazidljivih zemljišč v prvem polletju 2022, več kot 30-odstoten, smo sicer zabeležili v
Celju, a je ta podatek zaradi absolutno gledano majhnega prometa z njimi bolj ali manj statistične narave.
V prvem polletju 2022 so bile cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji na zgodovinsko najvišji ravni, medtem ko so cene
zazidljivih zemljišč najvišjo raven dosegle že v prvem polletju 2019, od takrat pa bolj ali manj stagnirajo. Cene stanovanj so v
prvem polletju 2022 dosegle novo rekordno raven, tako da se je srednja cena (mediana) rabljenega stanovanja v Sloveniji
povzpela na 2.350 €/m
2
.
Primat najvišjih cen stanovanj še vedno ohranja Ljubljana. Srednja cena rabljenega stanovanja se je v prvem polletju 2022 že
povsem približala meji 4.000 €/m
2
. Večina stanovanj se je sicer prodala po ceni med 3.500 in 4.500 €/m
2
.
Zaradi velike raznovrstnosti zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb glede na namen gradnje (družinska hiša, večstanovanjska
stavba), razvojno stopnjo in upravno-pravni status zemljišč (komunalna opremljenost in gradbeno dovoljenje) ter razmeroma
majhno polletno število realiziranih prodaj, cene zazidljivih zemljišč po območjih precej nihajo, tako da so možne le grobe
primerjave ravni in trendov cen med njimi. Podane cene in lastnosti prodanih zemljišč po analitičnih območjih so zato pretežno
statistično informativne narave.
Razlike v cenah zazidljivih zemljišč po državi so še bistveno večje kot to velja za hiše. Po višini cen zazidljivih zemljišč je tudi
v prvem polletju 2022 izstopala Ljubljana, kjer se sklene tudi daleč največ prodaj zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb,
ki so relativno najdražja. Največ pa je tudi prodaj starejših hiš s pripadajočim zemljiščem, ki jih investitorji uporabijo za
nadomestno gradnjo manjših večstanovanjskih stavb.
Vir: GURS, Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2022, oktober 2022.
Slovenski borzni delniški trg
Indeks Ljubljanske borze SBI TOP je glede na vrednost konec junija 2022, ko je znašal 1.118,45 točk, v drugi polovici leta
2022 zabeležil približno 6,47 % padec in ob koncu leta zanašal 1.046,13 točk.
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v letu 2022 skupaj s svežnji za 430,9 milijona evrov prometa. Največ prometa
predstavljajo posli z delnicami, in sicer je promet brez svežnjev znašal 386,1 milijona evrov, pri čemer je bilo opravljenih 46.846
poslov.
Med delnicami je bilo največ prometa z delnicami Krke (za 171,7 milijonov evrov), NLB (75,1 milijona evrov), Petrola (39,5
milijona evrov), Zavarovalnice Triglav (28,3 milijona evrov) in Cinkarne Celje (22,5 milijona evrov).
Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi je konec leta 2022 znašala 44.407,4 milijona evrov, od tega
so predstavljale delnice 17,2 % oziroma 7.631 milijonov evrov in obveznice skupaj s komercialnimi zapisi in zakladnimi
menicami 82 % oziroma 36.761 milijonov evrov.
Trg dolžniških vrednostnih papirjev
Tudi v drugem delu leta 2022 je bila situacija na obvezniških trgih izjemno zaostrena, saj je splošni evrski obvezniški indeks
na 13,6 odstotkov podlage izgubil dodatno še 3,6 odstotne točke in leto končal z enim najvišjih padcev v zgodovini (-17,2
odstotka). Je bilo pa polletje malo bolj volatilno, pri čemer smo videli tudi dva zelo pozitivna obdobja, kjer so trgi že začeli
vgrajevati nižje predvidene dvige obrestnih mer, a je vse to guvernerka Lagard ohladila v svoji komunikaciji in odločitvah
Evropske centralne banke, saj so nadaljevali z dvigi kratkoročnih obrestnih mer (na 2,5% konec leta) ter napovedali dvige tudi
v letu 2023. Hkrati so napovedali tudi zniževanje velikosti svoje bilance, ki je po »koronski« stimulaciji dosegla velikost dobrih
8000 milijard eur. Glavni razlog pa gre iskati v borbi proti visoki inflaciji in preprečevanju sekundarnih učinkov prekomernega
zviševanja plač ter cen končnih dobrin in s tem prilagoditve vseh agentov v družbi na višje letne rasti cen. Skratka, popolna
nevihta za obvezniške trge. V portfelju KD Group smo v drugi polovici ohranjali že tako kratko ročnost portfelja. Kljub temu
smo v obdobju beležili negativen donos v višini enega odstotka.
22
KD
LETNO POROČILO 2022
1.11.2. Vpliv pandemije COVID-19 in vojnih razmer v Ukrajini na poslovanje Skupine KD
Pandemija COVID-19 je imela v preteklih letih in v začetku leta 2022 v Skupini KD Group največji vpliv na našo kinematografsko
dejavnost, saj so kino dvorane ostale zaprte tudi v začetku leta 2022. Prav tako je energetska kriza z močnim povišanjem
stroškov energentov najbolj prizadela ponovno odvisno družbo Projektor. Zaostrene razmere na energetskih trgih pričakujemo
tudi v letu 2023. V skupini bomo učinek visokih cen energentov poskušali ublažiti s subvencijami, ki bodo na voljo za namen
pokrivanja visokih stroškov energije.
Gradnja nepremičninskega projekta Šumi je tudi v času epidemije potekala neprekinjeno. Zanimanje kupcev je bilo veliko,
projekt ima elitno lokacijo, moderno zasnovo, tako da izredne razmere zaradi pandemije ali vojnih razmer v Ukrajini ni imela
vpliva na znižanje prodajnih cen stanovanj.
Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb se je s pojavom epidemije in vojne sicer povečalo, vendar ga Skupina
zmanjšuje z veliko razpršenostjo naložb in aktivnim upravljanjem portfelja.
Skupina z Rusijo in Ukrajino ne posluje, tako da trenutne vojne razmere v Ukrajini in sankcije proti Rusiji nimajo neposrednega
vpliva na poslovanje skupine.
Skupina KD Group je bila pred pojavom teh kriznih razmer epidemije v dobri finančni kondiciji. Kljub visokim izplačilom dividend
v letu 2020 in 2021 ima Skupina na voljo dovolj likvidnih sredstev in hitro vnovčljivih naložb, da lahko še naprej premišljeno
išče nove projekte, s katerimi bi lahko dosegali visoke finančne donose. V Skupini bomo še naprej spremljali situacijo.
Osredotočali se bomo na zagotavljanje nemotenega poslovanja v oteženih okoliščinah. S prepoznavanjem in obvladovanjem
tveganj bomo tudi v bodoče zagotavljali stabilnost poslovanja Skupine.
23
KD
LETNO POROČILO 2022
1.11.3. Analiza poslovanja Skupine KD v letu 2022
SKUPINA KD
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
2022
2021
Indeks
Finančni izid (v mio. EUR)
(0,2)
2,4
-
Poslovni prihodki (v mio. EUR)
15,0
2,7
557
Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov (v mio. EUR)
7,0
13,8
51
Poslovni odhodki (v mio. EUR)
(24,4)
(19,9)
123
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)
(2,4)
(1,1)
228
BILANCA STANJA
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Sredstva (v mio. EUR)
137,1
146,3
94
Kapital (v mio. EUR)
95,0
112,7
84
Finančne obveznosti (v mio. EUR)
24,5
10,3
237
Pogodbene obveznosti (v mio. EUR)
10,5
17,3
61
KAZALNIKI
2022
2021
Donosnost kapitala - ROE (v %)
2
(2,4)
(0,9)
275
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)
3
(15,64)
(6,66)
235
Celotna gospodarnost
4
0,9
1,0
94
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
5
608,07
705,02
86
Delež kapitala v financiranju
6
69,3
77,1
90
Kazalnik deleža kapitala v financiranju se je v letu 2022 znižal s 77,1 (konec leta 2021) na 69,3, kar še vedno potrjuje
zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja. Povečanje finančnih obveznosti se nanaša na financiranje
gradnje poslovno-stanovanjskega objekta Šumi.
Kazalnik celotne gospodarnosti je v letu 2022 znašal 0,9, kar pomeni, da je bilo z eno enoto odhodkov ustvarjeno 0,9 enote
prihodkov. V letu 2021 je ta kazalnik znašal 1 enota prihodkov z eno enoto odhodkov.
Znižal se je kazalnik donosnosti kapitala (ROE), ki nam pove, da smo z eno denarno enoto kapitala v letu 2022 ustvarili 0,976
denarne enote.
2
Donosnost kapitala - ROE (v %):
čisti poslovni izid d
povprečni kapital * 100
3
Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada večinskim lastnikom družbe:
čisti poslovni izid večinskih lastnikov_________________________
povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)
4
Celotna gospodarnost:
poslovni prihodki + povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov + finančni izid
poslovni odhodki
5
Knjigovodska vrednost delnice:
knjigovodska vrednost kapitala večinskih lastnikov
število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic
6
Delež kapitala v financiranju:
kapital h
obveznosti do virov sredstev * 100
24
KD
LETNO POROČILO 2022
Struktura poslovnega izida pred davki v letu 2022 in sredstev po segmentih na 31. 12. 2022 (v tisoč EUR)
Finančni izid
Finančni izid je v letu 2022 znašal -0,2 milijona evrov, medtem ko je v letu 2021 predstavljal 2,4 milijona evrov. Negativni
finančni izid je predvsem odraz visoke čiste izgube iz finančnih sredstev (-2,3 milijona evrov), ki se nanašajo na vrednotenje
finančnih naložb, medtem ko so bili lani zabeleženi čisti dobički v skupni višini 0,1 milijona evrov. Znižali so se obrestni in
podobni prihodki (-8 odstotkov) ter obrestni in podobni odhodki (-19 odstotkov). Na drugi strani so se za 89 odstotkov povišali
prihodki oz. odhodki od pridruženih družb in za 39 odstotkov prihodki od dividend.
Finančni izid po vrstah v letih 2022 in 2021 (v tisoč EUR)
-2.425
-158
-3.000
-2.000
-1.000
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
Poslovni izid pred davki
Področni odseki (v tisoč EUR)
Finančno poslovanje
62.296
74.839
0
40.000
80.000
Sredstva
Nepremičnine
(2.263)
84
22
362
262
1.086
1.179
(540)
(668)
1.126
597
(207)
2.367
(4.000)
(3.000)
(2.000)
(1.000)
0
1.000
2.000
3.000
4.000
2022 2021
Neto finančni izid (v tisoč EUR)
Prihodki in odhodki od
pridruženih družb
Obrestni in podobni odhodki
Obrestni in podobni prihodki
Prihodki iz dividend
Odprava oslabitev / oslabitev
finančnih sredstev
Čisti dobički / (izgube) iz
finančnih sredstev
25
KD
LETNO POROČILO 2022
Poslovni prihodki
Poslovni prihodki so znašali 15 milijonov kar je 5,5-krat več kot v letu 2021. Višji so bili čisti prihodki od prodaje (13,1 milijona
evrov) zaradi visokih prihodkov iz prodaje nepremičninskih projektov ter povišanih prihodkov od prodanih kino vstopnic in
gostinstva (vpliv sprostitve covid ukrepov v letu 2022). Drugi prihodki iz poslovanja so znašali 2 milijona evrov in predstavljajo
predvsem odpravo oslabitev naložbenih nepremičnin in zalog.
Poslovni prihodki po vrstah v letih 2022 in 2021 (v tisoč EUR)
Poslovni odhodki
Poslovni odhodki so znašali 24,4 milijona evrov, kar je 23 odstotkov več kot v letu 2021. Najvišji so bili stroški storitev, v
sklopu katerih so se glede na lani povišali stroški storitev pri izdelavi proizvodov (gradnja objekta Šumi), medtem ko so se med
ostalimi stroški storitev največ povišali stroški najemnin filmov zaradi ponovnega obratovanja kinematografije. Povišali so se
tudi stroški materiala in blaga ter oslabitve naložbenih nepremičnin. Ostali stroški (amortizacija, stroški dela) so ostali na
podobni ravni kot v letu 2021.
Poslovni odhodki po vrstah v letih 2022 in 2021 (v tisoč EUR)
13.055
1.353
1.975
1.347
15.030
2.701
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
14.000
16.000
2022 2021
Poslovni prihodki (v tisoč EUR)
Drugi prihodki iz
poslovanja
Čisti prihodki od
prodaje
(19.764)
(15.895)
(2.481)
(2.493)
(872)
(316)
(490)
(495)
(551)
(607)
(24.417)
(19.870)
(28.000)
(24.000)
(20.000)
(16.000)
(12.000)
(8.000)
(4.000)
0
2022 2021
Poslovni odhodki (v tisoč EUR)
Drugi odhodki
Prevrednotovalni poslovni
odhodki
Oslabitev naložbenih
nepremičnin
Amortizacija
Stroški materiala in blaga
Stroški dela
Stroški storitev
26
KD
LETNO POROČILO 2022
Čisti poslovni izid
Skupina je v letu 2022 poslovala z izgubo v višini -2,4 milijona evrov, kar je 1,4 milijona evrov višja izguba kot v letu predtem.
Čisti poslovni izid v letih 2022 in 2021 (v tisoč EUR)
Sredstva
Sredstva so na dan 31.12. 2022 znašala 137,1 milijona evrov, kar je 6 odstotkov manj glede na konec leta 2021. Zaloge so
se dvignile za 10 odstotkov in so znašale 53 milijonov evrov (gradnja objekta Šumi), prav tako so se za 26 odstotkov zvišale
tudi naložbene nepremičnine (14,5 milijona evrov). Finančne naložbe skupaj z naložbami v pridružene družbe so znašale 46,5
milijona evrov oziroma 6 odstotkov več glede na predhodno leto. Na drugi strani so se znižala denarna sredstva, ki so znašala
15,1 milijona evrov ter tudi poslovne terjatve v sklopu postavke ostalo.
Sredstva po vrstah na 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 (v tisoč EUR)
(2.443)
(1.073)
(3.000)
(2.000)
(1.000)
0
1.000
2022 2021
Čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
46.453
44.028
14.472
11.445
52.966
48.216
8.109
12.766
15.135
29.803
137.135
146.259
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
160.000
31. 12. 2022 31. 12. 2021
Sredstva (v tisoč EUR)
Denarna sredstva
Ostalo
Nekratkoročna sredstva
namenjena za prodajo
Zaloge
Naložbene nepremičnine
Finančne naložbe
27
KD
LETNO POROČILO 2022
Obveznosti do virov sredstev
Kapital se je glede na konec leta 2021 znižal za 16 odstotkov in je znašal 95 milijonov evrov. Razlog za znižanje kapitala
je izplačilo dividend (12,5 milijona evrov) in iztisnitev malih delničarjev odvisne družbe KD Group (2,6 milijona evrov), zaradi
česar so se na strani sredstev znižala denarna sredstva. Finančne obveznosti so znašale 24,5 milijona evrov oziroma 14,1
milijona evrov več kot ob koncu leta 2021 (posojilo za delno financiranje gradnje objekta Šumi). Prav tako so se povišale
poslovne in druge obveznosti na 7,1 milijona evrov (+21 odstotkov). Pogodbene obveznosti so se znižale in so znašale 10,5
milijona evrov.
Obveznosti do virov sredstev po vrstah na 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 (v tisoč EUR)
95.010
112.719
24.485
10.346
7.114
5.885
10.527
17.309
137.135
146.259
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
160.000
31. 12. 2022 31. 12. 2021
Obveznosti do virov sredstev (v tisoč EUR)
Pogodbene obveznosti
Poslovne in druge
obveznosti
Finančne obveznosti
Kapital
28
KD
LETNO POROČILO 2022
1.11.4. Analiza poslovanja družbe KD v letu 2022
KD D.D.
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
2022
2021
Indeks
Prihodki (v mio. EUR)
0,0
25,2
0
Odhodki (v mio. EUR)
(0,3)
(0,8)
41
Čisti poslovni izid (v mio. EUR)
(0,3)
24,3
-
BILANCA STANJA
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Sredstva (v mio. EUR)
71,4
84,3
85
Kapital (v mio. EUR)
71,4
84,2
85
Finančne obveznosti (v mio. EUR)
-
-
-
KAZALNIKI
2022
2021
Donosnost kapitala - ROE (v %)
7
(0,4)
30,4
-
Čisti poslovni izid na delnico (v EUR)
8
(2,03)
155,49
-
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
9
456,97
539,01
85
Delež kapitala v financiranju
10
99,9
99,9
100
Družba KD v letu 2022 ni beležila večjih prihodkov, tako je tudi čisti poslovni izid na delnico znašala negativnih 2,03 evra. V
letu 2021 je zaradi visokih prejetih dividend s strani odvisne družbe KD Group čisti poslovni izid na delnico znašal 155,49 evra.
Kazalnik deleža kapitala v financiranju v letu 2022 ostaja nespremenjen in znaša 99,9.
7
Donosnost kapitala v % (ROE):
čisti poslovni izid d
povprečni kapital * 100
8
Čisti poslovni izid na delnico, ki pripada večinskim lastnikom družbe:
čisti poslovni izid________________________
povprečno število vseh navadnih izdanih delnic (brez lastnih delnic)
9
Knjigovodska vrednost delnice:
knjigovodska vrednost kapitala________
število vseh izdanih delnic (brez lastnih delnic)
10
Delež kapitala v financiranju:
kapital l
obveznosti do virov sredstev * 100
29
KD
LETNO POROČILO 2022
Finančni prihodki
Družba je v letu 2022 imela le minimalne finančne prihodke iz danih posojil (obresti), medtem ko so v letu 2021 finančni prihodki
znašali 25,2 milijona evrov.
Finančni prihodki po vrstah v letih 2022 in 2021 (v tisoč EUR)
Finančni odhodki
Finančni odhodki so znašali 40 tisoč evrov, kar predstavlja manj kot desetino odhodkov v letu 2021. Celotni del predstavljajo
odhodki iz ležarin na stanje denarnih sredstev.
Finančni odhodki po vrstah v letih 2021 in 2020 (v tisoč EUR)
24.151
1.084
0,1
25.235
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
2022 2021
Finančni prihodki
(v tisoč EUR)
Finančni prihodki iz
danih posojil
Finančni prihodki iz
deležev
(40)
(446)
(500)
(450)
(400)
(350)
(300)
(250)
(200)
(150)
(100)
(50)
0
2022 2021
Finančni odhodki (v tisoč EUR)
Finančni odhodki iz
finančnih obveznosti
30
KD
LETNO POROČILO 2022
Čisti poslovni izid
KD d. d. je v letu 2022 posloval z izgubo višini 318 tisoč evrov, medtem ko je dobiček v letu 2021 zaradi visokih dividend
znašal 24,3 milijona evrov.
Čisti poslovni izid v letih 2022 in 2021 (v tisoč EUR)
Sredstva
Sredstva so ob koncu leta znašala 71,4 milijona evrov, kar je 15% manj glede na konec leta 2021. Znižala so se denarna
sredstva (-12,4 milijona evrov) in terjatve (-3 milijone evrov), zaradi odkupa manjšinskih deležev pa so se povišale finančne
naložbe (+2,6 milijona evrov).
Sredstva po vrstah 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 (v tisoč EUR)
(318)
24.295
(5.000)
5.000
15.000
25.000
2022 2021
Čisti poslovni izid (v tisoč EUR)
70.669
68.095
55
3.085
3
5
721
13.087
71.446
84.272
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
31. 12. 2022 31. 12. 2021
Sredstva (v tisoč EUR)
Denarna sredstva
Ostalo
Terjatve
Finančne naložbe
31
KD
LETNO POROČILO 2022
Obveznosti do virov sredstev
Kapital se je glede na konec leta 2021 znižal za 15 % in je znašal 71,4 milijona evrov. Družba KD je v letu 2022 izplačala
dividende v višini 12,5 milijona evrov. Na 31. 12. 2022 družba ni imela finančnih obveznosti.
Obveznosti do virov sredstev po vrstah 31. 12. 2022 in 31. 12. 2021 (v tisoč EUR)
1.12. POSLOVANJE NAŠIH DEJAVNOSTI V LETU 2022
1.12.1. Finančne storitve
Dejavnost upravljanja tržnih in netržnih naložb se opravlja predvsem na družbi KD Group.
Opis aktivnosti v letu 2022
Mandat na Generali Investments
Od pričetka upravljanja portfelja v februarju 2019 so se ob upoštevanju cilja ohranjanja premoženja izvajale različne strategije,
pri čemer se je hrbtenica portfelja osnovala na obveznicah, katerih naložbeni horizonti so blizu likvidnostnega načrta družbe.
V iskanju višjega donosa pa se je taktično vstopalo v pozicije daljših ročnosti in delnic, za katere je bilo ocenjeno, da nudijo
visok tveganju prilagojen donos, ob relativno nizki maksimalni potencialni izgubi. Donosnost portfelja dolžniških vrednostnih
papirjev v letu 2022 je bila negativna in je znašala -3,07 % (donosnost primerjalnega indeksa 1 %), donosnost portfelja
lastniških vrednostnih papirjev v letu 2022 je bila tudi negativna.
Upravljanje prostih denarnih sredstev
Preostala denarna sredstva, namenjena tekočemu poslovanju družbe in realizaciji predvidenih poslovnih dogodkov v letu 2022,
so bila po načelu zagotavljanja ustrezne likvidnosti ob primerni donosnosti oziroma minimiziranju obrestnih odhodkov,
diverzificirana.
Tržni portfelj
Del tržnega portfelja vrednostnih papirjev je sestavljen pretežno iz družb prve kotacije Ljubljanske borze. Vrednost portfelja je
konec leta 2022 znašala 4,4 milijona evrov in se je povečala za 1,1 milijona evrov v primerjavi s koncem preteklega leta.
Doseženi dividendni donos na nabavno vrednost portfelja je tako kot v preteklem letu znašal 6 %, poleg tega so bili doseženi
neto donosi iz naslova realiziranih kapitalskih dobičkov. Tržna vrednost portfelja je v letu 2022 padla za 0,7 milijona evrov.
71.401
84.219
45
53
71.446
84.272
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
31. 12. 2022 31. 12. 2021
Obveznosti do virov sredstev (v tisoč EUR)
Poslovne in druge
obveznosti
Kapital
32
KD
LETNO POROČILO 2022
1.12.2. Nepremičnine
Strategija nepremičninske dejavnosti je iskanje novih priložnosti za razvoj nepremičninskih projektov in optimizacija
nepremičninskega portfelja Skupine KD Group.
Šumijev kvart d. o. o.
Družba Šumijev kvart je tudi v letu 2022 nadaljevala z gradnjo Poslovno stanovanjskega objekta Šumi. V letu 2022 je družba
na kupca že prenesla hotelski del objekta. V mesecu decembru je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo uporabno dovoljenje
za objekt. V decembru je v kletnih prostorih pričela z obratovanjem trgovina, v začetku leta 2023 pa smo odprli garažno hišo
Šumi. Primopredaja stanovanj se je začela v mesecu februarju 2023. Neprodano je ostalo samo eno stanovanje.
Gradnje inženiring d. d.
Družba Gradnje inženiring ima v lasti nepozidana stavbna zemljišča na območju Ljubljane na dveh lokacijah: Bizovik in Glince.
V Bizoviku je po namenski rabi stavbno zemljišče, vendar prostorsko neurejeno in komunalno neopremljeno. Leži na območju,
ki ga je potrebno urediti z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Zaradi manjše površine razvoj zemljišča s strani družbe
ni bil smiseln, zato je družba zemljišče v letu 2022 prodala.
Na območju Podutika ima družba več zemljiških parcel skupne velikosti cca 47.600 m
2
, dobrih 60 % je gozdnega zemljišča,
ostalo je stavbno zemljišče. Za del gozdnega zemljišča so bile v preteklosti dane pobude za spremembo namembnosti, ki pa
niso bile nikoli sprejete. Zemljišče, ki je po namenski rabi stavbno, je prostorsko neurejeno in komunalno neopremljeno. Del
zemljišča leži na območju predvidenega OPPN 190, ki je veliko cca 42.700 m
2
. Zemljišče v lasti družbe predstavlja večji del
tega območja (41,6 %), je povezano, vendar ni zaokroženo. Družba je leta 2015 sprejela odločitev, da prične s prostorskim
razvojem tega območja. Predviden prostorski razvoj območja OPPN je zahteven zaradi razdrobljenosti lastništva in topografije,
vendar je edinstven po legi, saj leži na južnem pobočju hriba, ki je osončeno in ponuja krasne razglede proti Ljubljani in njeni
okolici. Razvoj OPPN ne bo možen brez komasacije ali dodatnega nakupa zemljišč s strani družbe, zato se je družba odločila,
da bo v prihodnjih letih pričela z odkupi zemljišč. V letu 2022 smo pričeli z aktivnostmi za izdelavo OPPN.
Projektor d. o. o.
Družba Projektor upravlja in vodi investicije v nepremičnino Maribox, ki vključuje kinodvorane, najemniške lokale, garažno hišo
in zunanje površine. Ob tem družba Projektor samostojno opravlja in razvija tudi kinematografsko dejavnost. Kino center
Maribox poleg samega objekta kinocentra s parkirno hišo in ploščadjo ob objektu predstavljajo tudi zemljišča v okolici. Za
ureditev območja okoli kompleksa Maribox je potrebna zaokrožitev celotne lokacije, za kar bo potreben nakup dodatnih
zemljišč. Idejna zasnova projekta Levi breg predstavlja ureditev dravskega nabrežja kot podaljšek Lenta in izvedbo
stanovanjsko poslovne stavbe zahodno na platoju ob Mariboxu. Pričeli smo s postopki za spremembo OPPN na območju
Maribox. V letu 2022 smo izvedli idejni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve prostorske umestitve poslovno
(stanovanjskega) objekta. Zmagovalna rešitev natečaja predvideva umestitev treh nebotičnikov, v katerih bi nižje etaže zasedal
javni in poslovni program, v višjih etažah pa bi lahko zgradili stanovanja, hotel ali poslovne prostore.
V letu 2020 in 2021 se je družba Projektor soočala s kriznim poslovanjem, ki je bilo posledica pandemije covid in katere
posledice smo čutili tudi v prvem polletju 2022. Po odprtju kino dvoran pa je nastopila energetska kriza, zaradi katere so se
družbi močno povišali stroški energentov, posledično pa tudi cene surovin, storitev, dela. Zaostrene razmere na energetskih
trgih pričakujemo v tudi v letu 2023. Konec leta 2022 smo v objektu Maribox izvedli investicijo v toplotno črpalko. Na
kinematografskem področju pričakujemo normalizacijo poslovanja in popolno okrevanje trga.
Podatki o pomembnejših odvisnih družbah
Šumijev kvart, nepremičninska in holdinška dejavnost, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: + 386 1 511 27 80
E-pošta: info@sumicenter.si
Spletna stran: www.sumicenter.si
Direktor: Damijan Korošec, Stojan Ložar
Gradnje inženiring, inženiring in trgovina, d. o. o.
Naslov: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon: +386 1 511 27 80
Direktor: Damijan Korošec
33
KD
LETNO POROČILO 2022
Projektor, družba za kinematografske storitve, d. o. o.
Naslov: Loška cesta 13, 2000 Maribor
Telefon: + 386 2 820 17 42
E-pošta: info@projektor-mb.si
Spletna stran: www.maribox.si
Direktor: Stjepan Jerić
1.13. RAZISKAVE IN RAZVOJ
Aktivnosti na področju raziskav in razvoja se v skupini ne izvajajo.
1.14. UPRAVLJANJE TVEGANJ IN NOTRANJA REVIZIJA
Upravljanje tveganj predstavlja pomemben vidik poslovanja družbe KD in Skupine KD. Učinkovit proces upravljanja tveganj
pomaga družbi in skupini pri uresničevanju strateških ciljev in izpolnjevanju njunega poslanstva. Upravljanje tveganj je
vključeno v celoten poslovni proces družbe in usklajeno s strategijo družbe in skupine. Družba s celovito obravnavo in
obvladovanjem tveganj, ki jim je izpostavljena pri izvajanju svoje dejavnosti, izboljšuje svoje korporativno upravljanje v korist
vseh svojih deležnikov, delničarjev, vlagateljev, strank in zaposlencev.
Upravljanje tveganj vodstvo skupine razume kot prvo linijo obrambe v družbi oziroma v skupini ter kot način, da se prepreči
nastanek razmer, ki bi lahko ogrozile obstoj skupine. Pri tem kapital družbe dopolnjuje obvladovanje tveganj v smislu
zagotavljanja izpolnjevanja obveznosti skupine tudi ob zanjo neugodnih izrednih dogodkih. Obvladovanje tveganj je eden
osrednjih delov strateškega upravljanja skupine.
Družba in skupina za doseganje navedenih ciljev vzpostavljata upravljanje tveganj skladno z zakonodajo in ob upoštevanju
dobre poslovne prakse, kar zahteva sistematičen pristop k upravljanju tveganj na vseh področjih in ravneh delovanja družbe
in skupine, kar nam omogoča prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje z ustreznimi ukrepi in spremljanje.
1.14.1. Upravljanje tveganj na ravni Skupine KD
Sistem upravljanja tveganj na ravni Skupine KD je prilagojen strukturi, naravi, obsegu ter kompleksnosti in tveganosti poslov,
s katerimi se skupina ukvarja. Upoštevati mora razlike v tveganjih, s katerimi se pri poslovanju soočajo posamezne družbe,
posebnosti posameznega podjetja, poslovnega okolja in učinke tveganj posamezne članice na druge članice in celotno
skupino. Skupina posveča posebno pozornost pri tem koncentraciji tveganj in njihovi ustrezni razpršitvi.
Upravni odbor upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini KD in na ravni skupine kot celote. V skladu s svojimi
zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi sprejema letni poslovni načrt, ki vključuje srednjeročni pogled na poslovanje družbe in
skupine, v nadaljevanju pa redno spremlja in nadzira poslovanje družbe. V poslovnem načrtu vsako leto postavi smernice
glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, med letom pa izvaja redne kontrole in postavlja smernice za izvajanje
poslovnih politik in strategij za posamezne družbe v skupini. Obravnava poročila vodstva o tekočem poslovanju in dejavnostih
družbe, seznanja se s pomembnimi poslovnimi dogodki, spremlja delo vodstva in preverja uresničevanje sprejetih sklepov.
Največ pozornosti nameni strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD ter
spremljanju poslovanja družbe KD in odvisnih družb Skupine KD. Posamezne družbe v skupini so vzpostavile sistem
poročanja, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki so jim izpostavljene, in spremljanje uresničevanja s planom zadanih
ciljev poslovanja.
Revizijska komisija podpira upravni odbor pri izpolnjevanju njegove vsestranske odgovornosti za nadziranje vodenja poslov
družbe in njenih odvisnih družb, kamor spadajo tudi računovodski poročevalski sistem, sistem notranjih kontrol, revizijski
procesi in procesi, s katerimi družba nadzira skladnost z zakoni, predpisi in internimi splošnimi akti ter etičnimi usmeritvami
oziroma kodeksi ravnanja. Revizijska komisija je strokovno delovno jedro upravnega odbora za področja, za katera je
zadolžena. Svoje strokovne predloge posreduje upravnemu odboru, mu poroča o svojih ugotovitvah in odgovarja za svoje
delo.
Posle vodi izvršni direktor v skladu z letnim planom in na podlagi pooblastil upravnega odbora, statuta ter odgovarja za
zakonitost delovanja družbe.
Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja najpomembnejša področja tveganj:
– kapitalska ustreznost,
34
KD
LETNO POROČILO 2022
– upravljanje sredstev in obveznosti,
– naložbe,
– likvidnost,
– upravljanje tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je
družba izpostavljena.
Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v skupini. Strateško
tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih
odločitev in premajhne odzivnosti na spremenjeno poslovno okolje. Opredeljena vizija in strategija skupine in njenih
posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo.
Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna področja oziroma dejavnosti so ključnega strateškega
pomena. Sistem vodenja in upravljanja je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih področij ter doseganju
zahtevane donosnosti.
Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem. Finančna tveganja so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb
na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadostovali za
kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe obrestne mere, tveganje spremembe tečajev
vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje. Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost
poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo raven.
Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe, ki nastane zaradi nihanj
v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov. Tveganje se uravnava z ustrezno
razpršenostjo kratkoročnih in dolgoročnih naložb. Tveganja pri sredstvih v upravljanju so opredeljena z naložbeno politiko
portfelja, kjer so natančno opredeljene izpostavljenosti po vrstah, tržnosti, boniteti, likvidnosti, valuti in maksimalni
izpostavljenosti do posamične naložbe. S portfeljem si družba želi zagotavljati visoko likvidnost in manjši poudarek je na
donosu naložb. Z naložbami v borzni portfelj in druge portfeljske naložbe si družba zagotavlja donosnost in obenem visoko
likvidnost. S strateškimi naložbami družba zasleduje predvsem povečanje vrednosti naložb.
Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju družbe zaradi nihanj v kreditnem
položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene družbe v obliki
tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja.
Likvidnostno tveganje je tveganje družbe, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih
obveznosti, ko te zapadejo. Likvidnostno tveganje se uravnava z naložbami v depozite z ustrezno ročnostjo in visoko likvidne
državne obveznice.
Operativno tveganje je tveganje izgube družbe zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja
ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov. Kadrovsko tveganje se uravnava s planom in ustrezno kadrovsko
strukturo. Za uravnavanje IT tveganja je družba najela zunanjega usposobljenega izvajalca.
Pri tveganju upravljanja kapitala je prvi cilj zagotavljanje zadostne in primerne kapitalske ustreznosti družbe in skupine.
1.14.2. Proces upravljanja tveganj
Proces upravljanja tveganj v družbi in skupini ima jasno določene pristojnosti, odgovornosti in pooblastila. Upravljanje tveganj
je ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj na vseh ravneh, vključno s poročanjem o
tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba oziroma skupina izpostavljena pri svojem poslovanju.
Ukrepi za upravljanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov so določeni za vsako vrsto tveganja,
ki jim je skupina izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih,
ki jih opravlja.
Proces upravljanja tveganj vsebuje naslednje ključne korake:
– ugotavljanje – prepoznavanje tveganj, ki obsega celovito in pravočasno prepoznavanje tveganj, katerim je oziroma bi jim
lahko bila izpostavljena Skupina, in analizo vzrokov za njihov nastanek;
– merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, ki obsega izdelavo kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen za merljiva in/ali
nemerljiva tveganja, ki so bila prepoznana v postopku ugotavljanja tveganj;
– obvladovanje tveganj, ki obsega postopek izbire in uvedbe ukrepov za zniževanje tveganj;
– spremljanje tveganj, ki obsega pravila glede odgovornosti, pogostosti in načina spremljanja tveganj;
35
KD
LETNO POROČILO 2022
– poročanje o tveganjih, ki obsega vsebino rednih in izrednih poročil ter pogostost poročanja.
1.14.3. Povezanost sistema upravljanja tveganj s poslovno strategijo Skupine KD
Upravljanje tveganj se začne s strategijo skupine, kot pri vseh drugih dejavnostih, ki so povezane s poslovanjem. Po
oblikovanju strategije se vzpostavijo nadzorni mehanizmi, ki omogočajo, da se strategija izvaja tako, da lahko vsi timi optimalno
izvajajo ključne dejavnike vrednosti in učinkovito upravljajo tveganja, ki nastanejo pri teh dejavnikih.
Povezanost strategije poslovanja skupine s sistemom upravljanja tveganj
Temeljni koncept strategije upravljanja tveganj je na podlagi strategije poslovanja in upravljanja kapitala (zmogljivosti tveganj)
določiti ustrezen apetit po tveganjih, vključno s toleranco do najpomembnejših tveganj.
Apetit po tveganjih predstavlja na ravni podjetja skupni znesek tveganja, ki ga je skupina pripravljena sprejeti pri uresničevanju
svojega poslanstva in vizije, poslovnih in strateških ciljev.
Dopustne meje tveganja predstavljajo največje tveganje, ki ga je skupina pripravljena sprejeti glede na vsako kategorijo
tveganja za doseganje poslovnih in strateških ciljev tako, da družba kumulativno deluje v okviru opredeljenega apetita po
tveganju. Operativni limiti se nanašajo na vsakodnevne poslovne odločitve.
1.14.4. Notranja revizija
Obvladujoča družba in njene odvisne družbe nimajo vzpostavljene službe za notranjo revizijo.
1.15. ZAPOSLENI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V SKUPINI KD
1.15.1. Zaposleni
V Skupini KD smo s svojim delovanjem v storitveni panogi močno odvisni od zadovoljstva, zavzetosti in motiviranosti naših
zaposlenih, ker le tako lahko zadovoljimo želje in potrebe naših deležnikov - strank, poslovnih partnerjev in posledično
lastnikov.
36
KD
LETNO POROČILO 2022
Število in izobrazbena struktura zaposlenih v družbi KD in Skupini KD
V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2022 37 zaposlenih, kar je 1 zaposleni manj kot ob koncu 2021.
Zaposleni po družbah
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Indeks
31. 12. 2022/
31. 12. 2021
FTE *
delež v %
FTE *
delež v %
Finančno poslovanje
KD d. d., Ljubljana
1
2,7%
1
2,6%
100
KD Group d. d., Ljubljana
22
59,5%
22
57,9%
100
Casino Lent d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
Nepremičnine
Šumijev Kvart d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana
/
/
/
/
/
Projektor d. o. o., Ljubljana
14
37,8%
15
39,5%
93
Fontes Group d. o. o., Beograd
/
/
/
/
/
Skupina KD
37,0
100,0%
38,0
100,0%
97,4
* FTE – število zaposlenih glede na delež zaposlitve v posamezni družbi.
Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2022 v primerjavi z 31. 12. 2021
Izobraževanje in razvoj zaposlenih
Družba in skupina zaposlenim omogoča najboljše možnosti za razvoj kompetenc in nenehno osebno rast, večjo kreativnost in
smisel za timsko delo, sposobnost prilagajanja tržnim spremembam in lažje sprejemanje poslovnih odločitev. Razvoj
zaposlenih razumemo kot prepoznavno vrednoto naše družbe.
Zavedamo se, da so samo usposobljeni in izobraženi zaposleni ključ do uspeha. Zato vlagamo v razvoj zaposlenih in s tem
ohranjamo oziroma povečujemo trende rasti in mislimo na prihodnost. Za dolgoročni uspeh je nujno potrebno kakovostno
načrtovanje izobraževanj, pri čemer smo lahko uspešni le v primeru, da razpolagamo s podatki katera znanja naši zaposleni
10,5
23,7
21,1
34,2
10,5
8,1
24,3
21,6
35,1
10,8
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0
Osnovna šola, poklicna šola
Srednja šola
Višja šola
Visoka šola oz. fakulteta
Magisterij in doktorat
Delež zaposlenih (v %)
Izobrazbene kategorije
31.12.2022
31.12.2021
37
KD
LETNO POROČILO 2022
že imajo, hkrati pa upoštevamo njihove motive, interese in potrebe. Z zbranimi informacijami dobimo vpogled v področja, kjer
so primanjkljaji. Z natančnim načrtovanjem, izvajanjem in tudi nadzorovanjem pa poskrbimo za osebnostni, strokovni in delovni
razvoj naših zaposlenih.
Zaposleni največ specifičnih znanj pridobijo v okviru delovnega mesta, hkrati pa se jim omogoči tudi udeležba na zunanjih
predavanjih (izpopolnjevanja ali usposabljanja), s pomočjo katerih svoja znanja bodisi osvojijo ali nadgradijo. Večina
izobraževanj je praktično naravnanih in usmerjena v to, da se lahko pridobljena znanja takoj prenesejo v vsakodnevno
delovanje. V družbi in skupini omogočamo zaposlenim tudi obnavljanje različnih licenc ter podpiramo timsko delo.
Družba KD Group se je aprila 2021 prijavila na javni razpis za podporo podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje
starejših zaposlenih in krepitvi njihovih kompetenc v okviru programa »Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne
sile«. Zaradi izpolnjevanja pogojev so bila družbi dodeljena sredstva za pripravo strategije, osebnih kariernih načrtov starejših
zaposlenih in izvedbo različnih izobraževanj v času od 1. 9. 2021 do 30 .6. 2022 (štirje sklopi). V letu 2021 sta bili organizirani
dve izobraževanji (digitalna pismenost in izzivi digitalnega komuniciranja). V letu 2022 so bila organizirana izobraževanja
oziroma usposabljanja na področju osebnega in kariernega razvoja ter pridobivanje kompetenc starejših zaposlenih
(pridobivanje mehkih kompetenc, splošna usposabljanja). V tretjem sklopu je bilo organizirano usposabljanje »Z razvojem
komunikacijskih veščin do rezultatov«, kjer so udeleženci predelali osnove komunikacije ter psihologije v komunikaciji. Dotaknili
pa so se tudi področij čustvene inteligentnosti, ter veščin za krepitev le te. Zadnji sklop je bil usmerjen v gibanje, tako da so bili
udeleženci povabljeni na delavnico »Gibanje – zakaj, kako, koliko?«. Ob zaključku vseh sklopov so udeleženci vrednotili
izboljšave.
Skrb za zaposlene, varstvo in zdravje pri delu, socialna varnost
Ker želimo, da so naši zaposleni strokovni, izobraženi in visoko motivirani, veliko pozornosti usmerjamo v izobraževanje, kot
tudi skrbi, da zaposleni svoje delo opravljajo varno. Prizadevamo si za izboljšanje delovnih pogojev, prisluhnemo potrebam
zaposlenih in skrbimo za njihovo motiviranosti znotraj poslovnega okolja.
Zaposlenim smo tudi leta 2022 zagotavljali varno delo v zdravem delovnem okolju. Skrbimo, da izvajamo vse potrebne ukrepe
za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja
delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v skladu z Izjavo o varnosti
z oceno tveganja. Vsa delovna opravila organizacijsko in z ustreznimi tehničnimi sredstvi urejamo na način, da ne bi prišlo do
možnosti ogrožanja varnosti in zdravja zaposlenih.
V skupini redno skrbimo za zdravje in dobro počutje zaposlenih skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu.
Tako smo v letu 2022 zaposlene vključevali v obvezne in razširjene preventivne zdravstvene preglede ter s pomočjo zunanjih
izvajalcev organizirali usposabljanja za varstvo pri delu in požarno varstvo.
Pozitivno klimo smo spodbujali tudi s pomočjo različnih ukrepov in aktivnosti s področja promocije zdravja. Posvečali smo se
krepitvi sposobnosti in pridobivanju veščin za preventivno ukrepanje, zdravo prehranjevanje, spodbujanje gibanja in aktivnega
življenja, ozaveščanju in pomoči pri obvladovanju negativnih dejavnikov stresa ter tehnikam za krepitev dobrih odnosov na
delovnem mestu. Zaradi trenutne epidemiološke situacije so bili vsi zaposleni povabljeni na več online dogodkov. Tako so
zaposleni lahko poslušali predavanja na temo zdravega spanja, različnega gibanja, kako okrepiti imunski sistem, o različnih
aktivnostih v naravi (varno v gore, tek, nordijska hoja) in še kaj. Povabljeni so bili k vsakodnevnemu aktivnemu odmoru, ki
odpravlja težave s sedečim delom, v toplejših mesecih pa k tečaju nordijske hoje.
28. aprila 2022 je bil svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. V letu 2022 je bil dan namenjen krepitvi socialnega dialoga pri
ustvarjanju pozitivne kulture varnosti in zdravja pri delu. Socialni dialog prispeva k izboljšanju strategij na področju varnosti in
zdravja pri delu, bistvenega pomena pa je tudi za krepitev zavezanosti k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, kar omogoči
njihovo hitrejše in učinkovitejše izvajanje. Še vedno je prisotna svetovna zdravstvena kriza, ravno tako pa tudi stalna tveganja
na področju varnosti in zdravja pri delu, zato je nujno stremeti k izgradnji močne kulture varnosti in zdravja na vseh ravneh. Na
ravni delovnega mesta je močna kultura zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev tista, v kateri tako vodstvo kot delavci cenijo
in spodbujajo pravico do varnega in zdravega delovnega okolja in delovnih mest. Pozitivna kultura varnosti in zdravja pri delu
temelji na vključevanju vseh deležnikov v nenehno izboljševanje delovnih pogojev. Povsod, kjer delavci izražajo zaskrbljenost
glede možnih tveganj ali nevarnosti, pri tem pa delodajalci delujejo proaktivno in sodelujejo z delavci pri iskanju učinkovitih in
trajnostnih rešitev, govorimo o delodajalcih z močno razvito kulturo varnosti in zdravja pri delu. Ta pa zahteva odprto
komunikacijo in dialog, ki temelji na zaupanju in vzajemnem spoštovanju.
38
KD
LETNO POROČILO 2022
V zvezi s preprečevanjem tveganja in ogroženosti zaposlenih na delovnem mestu z virusom SARS-CoV-2, družba zaposlenim
omogoča tedenska testiranja, dostop do testov za samotestiranje in mask. Zaposleni, ki zbolijo, obvestijo delodajalca in
nastopijo bolniški stalež. V primeru rizičnega stika so zaposleni dobili navodilo, da se opazujejo in samotestirajo.
Ponosni smo, da se v organizirane oblike promocije zdravja vključuje vedno večje število zaposlenih. To gre pripisati
atraktivnosti vsebin in povečanju zavedanja zaposlenih o pomembnosti zdravega načina življenja. To se dokazano kaže tako
v večjem zadovoljstvu zaposlenih in s tem večji produktivnosti pri delu, kot tudi v zmanjševanju poškodb in zdravstvenih okvar,
ki imajo za posledico zdravstveno nezmožnost zaposlenega za delo.
Skupina spodbuja tudi športno dejavnost in aktivno druženje zaposlenih zunaj delovnega časa, saj s tem prispeva k bolj
zdravemu načinu življenja zaposlenih in pomaga ustvariti pozitivno klimo tudi med delovnim procesom. Ponosni smo, da smo
v času epidemioloških razmer omogočili zaposlenim on-line vadbo, ob rahljanju ukrepov pa ponovno tudi srečanja v živo. Vse
skupaj pripomore k boljšemu počutju in ohranjanju aktivnega življenjskega sloga.
Za utrjevanje dobrih medsebojnih odnosov v skupini smo v letu 2022 organizirali druženja zaposlenih v živo, ravno tako pa so
otroci zaposlenih imeli tradicionalno obdarovanje.
Na področju socialne varnosti zaposlenim nudimo možnost vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga je
delodajalec sklenil oziroma ga sofinancira za svoje zaposlene.
Skupina KD Group zaposluje 2 invalida tretje stopnje, pri čemer nobena invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni nastale pri delodajalcu. S preventivnimi ukrepi se trudimo preprečiti nastanek novih omejitev iz naslova invalidnosti.
Poleg preventivne in kurativne skrbi za njihovo zdravje hkrati zagotavljamo, da lahko svoje delo nadaljujejo na delovnih mestih,
ki ustrezajo njihovim omejitvam.
Z zaposlitvijo invalidov družba presega kvote invalidnosti, zato od 2019 uveljavlja nagrado za preseganje kvot invalidnosti s
strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. Hkrati je družbi priznana pravica do
oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
1.15.2. Trajnostni razvoj
Družbena odgovornost
Skupina KD je dejaven partner, ki aktivno podpira, soustvarja in izboljšuje okolje, v katerem deluje in posluje. Delovanje je
usmerjeno v skrb za zaposlene in zagotavljanje njihovega primernega ter varnega delovnega okolja, ob čemer upoštevamo /
spoštujemo mednarodne in domače standarde s področja dela in človekovih pravic. V varnem, prijetnem in stimulativnem
delovnem okolju naši zaposleni s pomočjo spodbujanja k sodelovanju in povezovanju razvijajo sebe in podjetniške ideje.
Do kupcev in dobaviteljev imamo pošten odnos, ker je to temeljna podlaga za dobro dolgoročno sodelovanje. Hkrati imamo
jasno začrtan skrben odnos do narave in okolja, v katerem delujemo.
Zaposleni
V Skupini KD si prizadevamo, da svojim zaposlenim zagotavljamo spodbudno delovno okolje in omogočamo njihov strokovni
razvoj. Zaposleni so spodbujeni k sodelovanju in povezovanju, s čimer se pripomore k razvoju inovativnih idej in napredovanja.
Ker se zavedamo pomembnosti neformalnih druženj, Skupina KD organizira in podpira tudi slednja. Tako imamo srečanje vseh
zaposlenih, za otroke pa poskrbimo z dogodkoma »Dedek Mraz za otroke zaposlenih«. Zunaj delovnega časa se zaposleni
lahko udeležujejo najrazličnejših oblik rekreacije in športnih prireditev, kar imamo urejeno preko zunanjega športnega društva.
V Skupini KD zaposlenim zagotavljamo varno delo v zdravem delovnem okolju in ob pozitivnih medsebojnih odnosih. Temu
so namenjene tudi športne aktivnosti, druženja na letnih srečanjih, preventivni zdravstveni pregledi zaposlenih ter kolektivna
nezgodna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, ki jih družba (so)financira zaposlenim.
Naravno okolje
Pri svojem vsakodnevnem delovanju zaposleni ravnamo odgovorno: varčujemo z električno energijo in ločujemo odpadke.
39
KD
LETNO POROČILO 2022
Ena izmed osrednjih dejavnosti družb Skupine KD je tudi izgradnja nepremičnin in s tem povezane dejavnosti. Večji del
dejavnosti s tega področja predstavljajo nepremičninski projekti. Izgradnja stavb je neposredno povezana z okoljskimi vplivi,
česar se v Skupini zavedamo in pri svojem delovanju ravnamo odgovorno. Pri realizaciji svojih projektov upoštevamo vso
veljavno zakonodajo z gradbenega področja in področja energetske učinkovitosti - EU direktive, uredbe in ostale pravno
zavezujoče dokumente, načela trajnostnega razvoja (uporaba obnovljivih virov, napredni energetski sistemi, uporaba
kakovostnih materialov,...) in uporabljamo sodobne tehnologije ter materiale, ki so okolju prijaznejši.
Družbeno okolje
V družbeno okolje se aktivno vključujemo predvsem s sponzorstvi in donatorstvom, s katerimi izkazujemo jasno povezanost s
korporativnimi vrednotami – zaupanjem, rastjo, spoštovanjem, odličnostjo in podporo. Zaposleni v Skupini KD se že
tradicionalno redno udeležujejo krvodajalskih akcij.
Izobraževanje
V Skupini KD se zavedamo, kako pomembno je, da so naši zaposleni ustrezno izobraženi in usposobljeni, zato jim omogočamo
različna izobraževanja ter obnavljanja licenc.
Šport
S podpiranjem različnih športnih dejavnosti želimo razširiti idejo o aktivnem in družabnem preživljanju prostega časa.
Humanitarna dejavnost
V Skupini KD se zavedamo, kako lahko življenjske stiske prizadenejo posameznike, zato podpiramo različne humanitarne
akcije. Pomagamo na različne načine in sicer z zbiranjem denarnih sredstev, plastičnih zamaškov, papirja, rabljenih igrač,
šolskih potrebščin in še česa. Sodelujemo tako s posamezniki, kot tudi društvi. Ravno tako podpiramo in organiziramo
krvodajalske akcije, ki se jih udeležuje vse več zaposlenih.
AS Fundacija nadaljuje svoje temeljno poslanstvo že od leta 1995 (takrat še kot Ajda, kasneje kot KD Fundacija) in z
dodeljevanjem finančne pomoči podpira pri študiju talentirane mlade posameznike na različnih področjih, predvsem glasbe in
umetnosti. S pomočjo fundacije je na najboljših univerzah po vsem svetu znanje pridobivalo 6 mladih štipendistov, ki so v letu
2022 uspešno zaključili svoj študij.
40
KD
LETNO POROČILO 2022
Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili
za Skupino KD za leto,
končano 31. decembra 2022
41
KD
LETNO POROČILO 2022
Vsebina
2. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD ....................................................................................................................................................... 43
2.1. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA................................................................................................................................................. 44
2.2. POROČILO NEODVISNEGA REVZORJA ............................................................................................................................................................ 45
2.3. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ....................................................................................................................................................... 51
2.3.1. Konsolidirani izkaz finančnega položaja na 31. 12. 2022 ............................................................................................................................. 51
2.3.2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2022 ........................................................................................................... 52
2.3.3. Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2022 ............................................................................. 53
2.3.4. Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2022 ................................................................................................. 54
2.3.5. Konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2022 .............................................................................................................. 56
2.4. POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ................................................................................................................... 57
2.4.1. Poročevalska družba ........................................................................................................................................................................................ 57
2.4.2. Izjava o skladnosti ............................................................................................................................................................................................ 57
2.4.3. Funkcionalna in predstavitvena valuta ........................................................................................................................................................... 57
2.4.4. Predpostavka delujočega podjetja .................................................................................................................................................................. 57
2.4.5. Glavne računovodske ocene in presoje ......................................................................................................................................................... 57
2.4.6. Spremembe standardov in pojasnil ................................................................................................................................................................ 59
2.4.7. Osnove za uskupinjevanje ............................................................................................................................................................................... 60
2.4.8. Področni in območni odseki ............................................................................................................................................................................ 62
2.4.9. Prevedbe iz tujih valut ...................................................................................................................................................................................... 63
2.5. POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV ............................................................................................................................. 64
2.5.1. Neopredmetena sredstva ................................................................................................................................................................................. 64
2.5.2. Opredmetena sredstva ..................................................................................................................................................................................... 64
2.5.3. Naložbene nepremičnine .................................................................................................................................................................................. 65
2.5.4. Finančne naložbe v pridruženih družbah ....................................................................................................................................................... 65
2.5.5. Finančni instrumenti v skladu z MSRP 9 – uporaba od 1. 1. 2021 ............................................................................................................... 66
2.5.6. Poštena vrednost .............................................................................................................................................................................................. 70
2.5.7. Slabitve ............................................................................................................................................................................................................... 72
2.5.8. Zaloge ................................................................................................................................................................................................................. 73
2.5.9. Druga sredstva .................................................................................................................................................................................................. 73
2.5.10. Denar in denarni ustrezniki ............................................................................................................................................................................ 73
2.5.11. Kapital .............................................................................................................................................................................................................. 73
2.5.12. Rezervacije....................................................................................................................................................................................................... 74
2.5.13. Pogodbene obveznosti ................................................................................................................................................................................... 75
2.5.14. Finančni prihodki in finančni odhodki .......................................................................................................................................................... 75
2.5.15. Poslovni prihodki in poslovni odhodki ......................................................................................................................................................... 75
2.5.16. Davek od dohodka .......................................................................................................................................................................................... 76
2.6. OBVLADOVANJE TVEGANJ ............................................................................................................................................................................... 77
2.6.1. Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom ................................................................................................................ 77
2.6.2. Obvladovanje finančnih tveganj ...................................................................................................................................................................... 77
2.6.3. Hierarhija poštene vrednosti............................................................................................................................................................................ 83
2.7. POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH .......................................................................................................................................................... 84
2.7.1. Podatki o poslovanju po področnih odsekih ................................................................................................................................................. 84
2.7.2. Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih ........................................................................................................................... 86
2.8. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA ......................................................................................... 87
2.8.1. Neopredmetena sredstva ................................................................................................................................................................................. 87
2.8.2. Opredmetena osnovna sredstva ..................................................................................................................................................................... 87
2.8.3. Naložbene nepremičnine .................................................................................................................................................................................. 88
2.8.4. Finančne naložbe v pridruženih družbah ....................................................................................................................................................... 89
2.8.5. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti ...................................................................................................................................... 90
2.8.6. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ................................................................... 91
2.8.7. Finančna sredstva, v posesti za trgovanje ..................................................................................................................................................... 91
2.8.8. Finančna sredstva, v posesti do zapadlosti ................................................................................................................................................... 91
2.8.9. Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje ............................. 92
2.8.10. Zaloge ............................................................................................................................................................................................................... 92
2.8.11. Druga sredstva ................................................................................................................................................................................................ 93
2.8.12. Poslovne terjatve ............................................................................................................................................................................................ 93
2.8.13. Denar in denarni ustrezniki ............................................................................................................................................................................ 93
2.8.14. Osnovni kapital................................................................................................................................................................................................ 94
2.8.15. Kapitalske rezerve ........................................................................................................................................................................................... 94
42
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8.16. Rezerve iz dobička .......................................................................................................................................................................................... 94
2.8.17. Prevedbena rezerva ........................................................................................................................................................................................ 94
2.8.18. Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti ................................................................................................................... 95
2.8.19. Zadržani dobički .............................................................................................................................................................................................. 95
2.8.20. Rezervacije....................................................................................................................................................................................................... 95
2.8.21. Finančne obveznosti ....................................................................................................................................................................................... 96
2.8.22. Pogodbene obveznosti ................................................................................................................................................................................... 97
2.8.23. Poslovne obveznosti ...................................................................................................................................................................................... 97
2.8.24. Pogojne obveznosti ........................................................................................................................................................................................ 98
2.8.25. Dogodki po datumu izdelave izkaza finančnega položaja .......................................................................................................................... 98
2.9. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA .................................................................................................. 98
2.9.1. Čisti prihodki od prodaje .................................................................................................................................................................................. 98
2.9.2. Drugi prihodki iz poslovanja ............................................................................................................................................................................ 98
2.9.3. Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje .......................................................................................................... 99
2.9.4. Čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega izida ...................................... 99
2.9.5. Prihodki iz dividend .......................................................................................................................................................................................... 99
2.9.6. Obrestni prihodki in odhodki ........................................................................................................................................................................... 99
2.9.7. Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb ................................................................................................................................................ 100
2.9.8. Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah ................................................................................................. 100
2.9.9. Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov ................................................................................................................................ 100
2.9.10. Stroški storitev .............................................................................................................................................................................................. 100
2.9.11. Stroški dela .................................................................................................................................................................................................... 101
2.9.12. Stroški amortizacije ...................................................................................................................................................................................... 101
2.9.13. Oslabitev naložbenih nepremičnin .............................................................................................................................................................. 101
2.9.14. Drugi odhodki ................................................................................................................................................................................................ 101
2.9.15. Davki ............................................................................................................................................................................................................... 101
2.9.16. Čisti dobiček/izguba na delnico .................................................................................................................................................................. 104
2.9.17. Dividende na delnico .................................................................................................................................................................................... 104
2.9.18. Dodatna pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ki jih MSRP ne zahtevajo .............................................................. 104
2.10. POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI ............................................................................................................................................................... 105
43
KD
LETNO POROČILO 2022
2. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE KD
44
KD
LETNO POROČILO 2022
2.1. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60. a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da
je letno poročilo Skupine KD za leto 2022, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o
gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih
je sprejela Evropska unija.
Upravni odbor družbe KD d. d. je sprejel konsolidirane izkaze in letno poročilo Skupine KD 30. 3. 2023.
Upravni odbor družbe:
• potrjuje računovodske izkaze Skupine KD in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim
izkazom;
• izjavlja, da so računovodski izkazi Skupine KD pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da
se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
• je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti
premoženja Skupine KD.
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., izjavljajo:
• da je računovodsko poročilo Skupine KD za leto 2022 sestavljeno v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in
pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida Skupine KD;
• da poslovno poročilo Skupine KD za leto 2022 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, finančnega
položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je Skupina KD izpostavljena.
Ljubljana, 30. 3. 2023
Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik
predsednik upravnega odbora član upravnega odbora, izvršni direktor
Tomaž Butina
namestnik predsednika upravnega odbora
Matija Gantar
član upravnega odbora
mag. Katarina Valentinčič Istenič
članica upravnega odbora
45
KD
LETNO POROČILO 2022
2.2. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
46
KD
LETNO POROČILO 2022
47
KD
LETNO POROČILO 2022
48
KD
LETNO POROČILO 2022
49
KD
LETNO POROČILO 2022
50
KD
LETNO POROČILO 2022
51
KD
LETNO POROČILO 2022
2.3. KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI
2.3.1. Konsolidirani izkaz finančnega položaja na 31. 12. 2022
(v EUR)
Pojasnilo
31. 12. 2022
31. 12. 2021
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva
2.8.1.
Opredmetena osnovna sredstva
2.8.2.
Naložbene nepremičnine
2.8.3.
Finančne naložbe v pridruženih družbah
2.8.4.
Odložene terjatve za davek
2.9.15.
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
2.8.5.
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
2.8.6.
Finančna sredstva v posesti za trgovanje
2.8.7.
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
2.8.8.
Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v
posesti za trgovanje
2.8.9.
Zaloge
2.8.10.
Druga sredstva
2.8.11.
Terjatve za odmerjeni davek
Poslovne terjatve
2.8.12.
Denar in denarni ustrezniki
2.8.13.
SREDSTVA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Kapital
Kapital, ki pripada večinskim lastnikom družbe
Osnovni kapital
2.8.14.
Kapitalske rezerve
2.8.15.
Rezerve iz dobička
2.8.16.
Prevedbena rezerva
2.8.17.
(842.147 )
(844.141 )
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti
2.8.18.
(54.457 )
Zadržani dobički
2.8.19.
Neobvladujoči delež
Obveznosti
Rezervacije
2.8.20.
Finančne obveznosti
2.8.21.
Pogodbene obveznosti
2.8.22.
Odložene obveznosti za davek
2.9.15.
Obveznosti za odmerjeni davek
Poslovne obveznosti
2.8.23.
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
52
KD
LETNO POROČILO 2022
2.3.2. Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2022
(v EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Čisti prihodki od prodaje
2.9.1.
Drugi prihodki iz poslovanja
2.9.2.
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje
2.9.3.
(2.331.846 )
(29.161 )
Čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti
preko poslovnega izida
2.9.4.
Prihodki iz dividend
2.9.5.
Odprava oslabitev / oslabitev finančnih sredstev
Prihodki iz obresti, pripoznani po efektivni obrestni meri
2.9.6.
Drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki
2.9.6.
Odhodki za obresti in podobni odhodki
2.9.6.
(540.232 )
(668.209 )
Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb
2.9.7.
Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah
2.9.8.
(1.107 )
(569.412 )
Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov
2.9.9.
Stroški storitev
2.9.10.
(19.763.633 )
(15.894.947 )
Stroški dela
2.9.11.
(2.481.474 )
(2.492.526 )
Stroški materiala in blaga
(871.743 )
(316.473 )
Amortizacija
2.9.12.
(489.764 )
(494.521 )
Oslabitev naložbenih nepremičnin
2.9.13.
(257.035 )
(50.600 )
Prevrednotovalni poslovni odhodki
(1.703 )
(14.185 )
Drugi odhodki
2.9.14.
(551.261 )
(606.830 )
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
(2.583.047 )
(983.908 )
Davek iz dobička
2.9.15.
(88.946 )
ČISTI POSLOVNI IZID
(2.442.956 )
(1.072.854 )
Čisti poslovni izid, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe
(2.442.956 )
(1.040.484 )
- lastnikom neobvladujočih deležev
(32.370 )
Skupaj
(2.442.956 )
(1.072.854 )
Čisti dobiček (izguba) na delnico, ki pripada lastnikom obvladujoče družbe
(15,64 )
(6,66 )
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
53
KD
LETNO POROČILO 2022
2.3.3. Konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2022
(v EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12.
2022
1. 1. - 31. 12.
2021
Čisti poslovni izid poslovnega leta
(2.442.956 )
(1.072.854 )
Postavke, ki v kasnejših obdobjih ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
Odkup neobvladujočega deleža
(15.872 )
Postavke, ki bodo v kasnejših obdobjih lahko prerazvrščene v poslovni izid
Učinek iz naslova prevrednotenja finančnih sredstev, merjenih po pošteni
vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa
(247.965 )
Davek
2.9.15.
(32.148 )
Sprememba presežka iz prevrednotenja na pridruženih družbah
Prevedbena rezerva
Drugi vseobsegajoči donos v obdobju
(204.889 )
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta
(2.647.845 )
(924.507 )
Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta, ki pripada:
- lastnikom obvladujoče družbe
(2.647.845 )
(892.137 )
- lastnikom neobvladujočih deležev
(32.370 )
Skupaj
(2.647.845 )
(924.507 )
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
54
KD
LETNO POROČILO 2022
2.3.4. Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2022
(v EUR)
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička -
zakonske
rezerve
Rezerve iz
dobička -
rezerve za
lastne delnice
Rezerve iz
dobička -
lastne delnice
Prevedbena
rezerva
Rezerve
zaradi
vrednotenja
po pošteni
vrednosti
Zadržani
dobički
Kapital
večinskega
lastnika
Neobvla
dujoči delež
Skupaj
A.2
Stanje 1. 1. 2022
(9.024 )
(844.141 )
B.1
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z
lastniki
(12.499.840 )
(12.499.840 )
(2.561.118 )
(15.060.958 )
Izplačilo dividend
(12.499.840 )
(12.499.840 )
(12.499.840 )
Odkup neobvladujočega deleža
(2.561.118 )
(2.561.118 )
B.2
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
(15.872 )
(191.011 )
(2.442.956 )
(2.647.845 )
(2.647.845 )
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
(2.442.956 )
(2.442.956 )
(2.442.956 )
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja
finančnih naložb po pošteni vrednosti
(200.852 )
(200.852 )
(200.852 )
Odkup neobvladujočega deleža
(15.872 )
(15.872 )
(15.872 )
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
B.3
Spremembe v kapitalu
Prehod MSRP 9
Oblikovanje rezerv za lastne delnice
C.
Stanje 31. 12. 2022
(9.024 )
(842.147 )
(54.457 )
55
KD
LETNO POROČILO 2022
Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2022 - nadaljevanje
(v EUR)
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička -
zakonske
rezerve
Rezerve iz
dobička -
rezerve za
lastne delnice
Rezerve iz
dobička -
lastne delnice
Prevedbena
rezerva
Rezerve
zaradi
vrednotenja
po pošteni
vrednosti
Zadržani
dobički
Kapital
večinskega
lastnika
Neobvla
dujoči delež
Skupaj
A.2
Stanje 1. 1. 2021
(9.024 )
(845.357 )
(167.986 )
B.1
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z
lastniki
(15.624.800 )
(15.307.652 )
(9.044.328 )
(24.351.980 )
Vračilo kapitala
(8.384.297 )
(8.067.149 )
Izplačilo dividend
(15.624.800 )
(15.624.800 )
(660.031 )
(16.284.831 )
B.2
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega
obdobja
(1.040.484 )
(892.137 )
(32.370 )
(924.507 )
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
(1.040.484 )
(1.040.484 )
(32.370 )
(1.072.854 )
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja
finančnih naložb po pošteni vrednosti
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
B.3
Spremembe v kapitalu
(66.696 )
Prehod MSRP 9
(66.696 )
Oblikovanje rezerv za lastne delnice
C.
Stanje 31. 12. 2021
(9.024 )
(844.141 )
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
56
KD
LETNO POROČILO 2022
2.3.5. Konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2022
(v EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Poslovni izid pred davki
(2.583.047 )
(983.908 )
Prilagoditev za:
Amortizacija
2.9.12
(Dobiček) / izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev
(8.118 )
(Dobiček) / izguba pri prodaji naložbenih nepremičnin
(13.034 )
Oslabitev / (Odprava oslabitev) naložbenih nepremičnin
2.9.2.,
2.9.13.
(874.849 )
(823.922 )
Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti
2.9.3.,
2.9.4.
(83.874 )
Prihodki iz dividend
2.9.5.
(362.387 )
(261.637 )
Neto obrestni prihodki
2.9.6.
(545.352 )
(510.567 )
Deleži v poslovnem izidu v pridruženih družbah
2.8.7.
(1.126.877 )
(1.166.237 )
Oslabitev / (odprava oslabitev) pridruženih družb
2.8.8.
Slabitev / (odprava slabitev) poslovnih terjatev in posojil
(22.096 )
(914.072 )
Ostale nedenarne postavke
2.9.2.
(479.880 )
(37.826 )
Sprememba zalog
(4.270.066 )
(13.822.091 )
Sprememba poslovnih in drugih terjatev
Sprememba poslovnih in drugih obveznosti
(5.481.526 )
Neto (pridobitve) / prodaje finančnih sredstev v posesti za trgovanje
2.8.7.,
2.8.8.
Prejemki od dividend
Prejemki, ustvarjeni pri poslovanju
(7.240.556 )
(Izdatki) / prejemki za davek
za davek
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI POSLOVANJU
(7.192.337 )
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki od prodaje ustavljenega poslovanje
Izdatki za nakup opredmetenih osnovnih sredstev
2.8.2.
(647.016 )
(78.961 )
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev
2.8.1.
(1.392 )
Izdatki za nakup naložbenih nepremičnin
2.8.3.
(2.765.051 )
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin
2.8.3.
Izdatki za nakup pridruženih družb
2.8.4.
(95.370 )
Izdatki za nakup finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti
2.8.5.
(963.938 )
Prejemki od vrnjenih posojil povezanih oseb
2.8.5.
Izdatki za dane depozite in posojila
2.8.5.
(5.376.269 )
(5.091.995 )
Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov
2.8.5.
Prejemki od obresti
Prejemki od dividend pridruženih družb
2.8.4.
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI NALOŽBENJU
(5.999.129 )
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Izdatki od izdanih obveznic
2.8.21.
(18.580 )
(4.767.300 )
Prejemki od prejetih posojil
2.8.21.
Izdatki za vračilo prejetih posojil
2.8.21.
(183.180 )
(178.503 )
Odkupi od neobvladujočega deleža
(2.576.991 )
(8.067.149 )
Izdatki za dividende
(12.499.840 )
(16.284.831 )
Izdatki za obresti
(490.690 )
(702.383 )
PREBITEK PREJEMKOV / (IZDATKOV) PRI FINANCIRANJU
(1.476.637 )
(21.907.705 )
DENARNI IZID V OBDOBJU
(14.668.103 )
ZAČETNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV
Tečajne razlike
KONČNO STANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.
57
KD
LETNO POROČILO 2022
2.4. POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
2.4.1. Poročevalska družba
Obvladujoča družba KD in njene odvisne družbe predstavljajo Skupino KD (Skupina), katere glavne dejavnosti so finančne
storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih naložb in nepremičninska dejavnost, v okviru katere se skupina z
upravljanjem in gradnjo nepremičnin.
Družba KD d. d., je delniška družba s sedežem v Ljubljani, Dunajska 63, Slovenija. Njene delnice kotirajo na prostem trgu
Ljubljanske borze.
Izvršni direktor družbe KD je sestavil konsolidirane računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložil v preverbo in potrditev
upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe.
2.4.2. Izjava o skladnosti
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine KD so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
(MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov
računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je sprejela tudi Evropska unija, in v skladu z določili Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD).
Upravni odbor je 29. 3. 2023 na seji upravnega odbora odobril izdajo konsolidiranih računovodskih izkazov in nerevidiranega
letnega poročila Skupine KD.
2.4.3. Funkcionalna in predstavitvena valuta
Skupinski izkazi so sestavljeni v evrih, ki so funkcionalna valuta obvladujoče družbe. Vse računovodske informacije,
predstavljene v evrih, so zaokrožene na evro, če ni drugače določeno.
2.4.4. Predpostavka delujočega podjetja
Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti
precejšen dvom o sposobnosti skupine za nadaljevanje delovanja, skupina ni izpostavljena.
Skupina je finančno stabilna. Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je
izpostavljena in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
V nadaljevanju so predstavljene glavne računovodske ocene in presoje, ki najbolj močno vplivajo na zneske, pripoznane v
računovodskih izkazih. Razkritja glede izpostavljenosti likvidnostnemu in drugim finančnim tveganjem so predstavljena v
pojasnilu 2.6.
2.4.5. Glavne računovodske ocene in presoje
Skupina izdeluje ocene in predpostavke, ki vplivajo na poročane zneske sredstev in obveznosti v naslednjem finančnem letu.
Ocene in presoje se kontinuirano preverjajo in temeljijo na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji
prihodnjih dogodkov, ki se v danih okoliščinah zdijo smiselni.
Negativen vpliv COVID-19 predstavlja močan znak, da je bil sprožen eden ali več znamenj oslabitve, zato je skupina za
pomembnejša sredstva ocenila nadomestljivo vrednost, čisto iztržljivo vrednost oziroma pošteno vrednost in na podlagi cenitev
pripoznala odhodke iz oslabitev.
V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše ocene, predpostavke in presoje, za katere obstaja precejšnje tveganje, ki bi
lahko vplivalo na bistvene prilagoditve knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti za naslednja poslovna obdobja.
58
KD
LETNO POROČILO 2022
Podrobnejše informacije o občutljivosti knjigovodskih vrednosti na metode, predpostavke in ocene, na katerih temeljijo izračuni
za poročane znesek sredstev, obveznosti, morebitne spremembe predpostavk in merjenj glede na zadnje letno ali medletno
poročanje in slabitev v računovodskih izkazih leta 2022 so pojasnjene v poglavju 2. 8. kot pojasnila k posameznim postavkam
izkaza finančnega položaja.
Slabitve vrednosti finančnih naložb v pridružene družbe
V Skupini se za finančne naložbe v pridružene družbe opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do
pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja nadomestljive vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednostjo. Določitev, kaj
je pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim finančno stanje izdajatelja,
uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe
delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih finančnih težav izdajatelja.
V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in
nadomestljivo vrednostjo naložbe.
Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih
transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta,
ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno
uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo
udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri
dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.
Poštena vrednost finančnih instrumentov
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na podlagi objavljene tržne cene
na datum poročanja.
Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z uporabo različnih tehnik
vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s
trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov
in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni
donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je
dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.
Ugotavljanje nadomestljive vrednosti naložbenih nepremičnin
V Skupini se najmanj enkrat letno preverja nadomestljiva vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev, in sicer
s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost,
zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
Naložbene nepremičnine so ocenjene po na donosu zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere
kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice
(kapitala).
Ugotavljanje čiste iztržljive vrednosti zalog nepremičnin
V Skupini se najmanj enkrat letno preverja čista iztržljiva vrednost zalog nepremičnin, in sicer s cenitvami zunanjih
pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna vrednost, zmanjšana za
ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo.
Zaloge nedokončane proizvodnje, ki vključujejo gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi, so ocenjene po na donosu
zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna
netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala).
Slabitev sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti
Skupina na dan bilance stanja skladno z modelom pričakovanih kreditnih izgub oceni, če se je kreditno tveganje za finančni
instrument znatno povečalo. Skupina ocenjuje pomembno povečanje tveganje za neplačilo na podlagi primernih in dokazljivih
informacij, preteklih izkušenj in v prihodnost usmerjenih informacij. Pri oceni pričakovanih denarnih tokov se le-te ocenjuje z
upoštevanjem prejetih zavarovanj.
59
KD
LETNO POROČILO 2022
2.4.6. Spremembe standardov in pojasnil
Računovodski izkazi Skupine KD so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju
MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija in se nanašajo na obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022.
Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi skupinskih
računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31. 12. 2021. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi
in pojasnila, ki jih je izdal mednarodni računovodski organ (International Accounting Standards Board – IASB) in njegov pristojni
komite (International Financial reporting Interpretations Committee IFRIC of the IASB) ki veljajo za obdobja, ki se začnejo s 1.
1. 2022, in ki jih je sprejela Evropska unija (v nadaljevanju EU).
Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poslovnem letu
V tekočem poslovnem letu veljajo naslednji novi standardi, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) ter sprejela EU:
• Spremembe MRS 16 - Nepremičnine, naprave in oprema – izkupiček pred nameravano uporabo: Spremembe
prepovedujejo odšteti od nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva kakršne koli prihodke od prodaje
postavk, ki so nastale med proizvodnjo tega sredstva na lokacijo in v stanju, ki sta potrebna za njegovo delovanje na
način, ki ga je načrtovalo poslovodstvo. Namesto tega podjetje pripozna prihodke od prodaje teh postavk in stroške
njihove proizvodnje v poslovnem izidu. Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali
pozneje.
• Spremembe MRS 37 - Kočljive pogodbe – stroški izpolnjevanja pogodbe: Spremembe določajo, da "stroški izpolnitve"
pogodbe obsega "stroške, ki so neposredno povezani s pogodbo". Stroški, ki so neposredno povezani s pogodbo, so
lahko bodisi dodatni stroški izpolnjevanja te pogodbe (primeri bi bili neposredno delo, material) bodisi razporeditev drugih
stroškov, ki so neposredno povezani z izpolnjevanjem pogodb (primer bi bila razporeditev amortizacije za opredmeteno
osnovno sredstvo, ki se uporablja pri izpolnjevanju pogodbe). Sprememba velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo
1. januarja 2022 ali pozneje.
• Spremembe MSRP 3 - Sklicevanje na računovodski okvir. Spremembe posodabljajo zastarelo sklicevanje na
konceptualni okvir v MSRP 3, ne da bi bistveno spremenile zahteve standarda. Sprememba velja za letna obdobja
poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
• Letne izboljšave MSRP Standarda 2018-2020 – MSRP 1, MSRP 9, MSRP 16 in MRS 41:
MSRP 1 - Dopolnilo dovoljuje odvisnemu podjetju, ki uporablja člen D16(a) MSRP 1, da meri kumulativne prevodne razlike
z uporabo zneskov, o katerih poroča obvladujoče podjetje, na podlagi datuma obvladujočega prehoda na MSRP.
MSRP 9 - Dopolnilo pojasnjuje, katere provizije podjetje vključi, ko uporabi test '10 odstotkov' iz B3.3.6. člena MSRP 9 pri
ocenjevanju, ali naj odpravi pripoznanje finančne obveznosti.
MSRP 16 - Sprememba ponazoritvenega primera 13, ki je odstranjen iz primera ponazoritev povračila izboljšav najema
s strani najemodajalca, da se razreši morebitna zmeda glede obravnave spodbud za najem.
MRS 41 - Sprememba odpravlja zahtevo iz 22. členu MRS 41, da podjetja izključijo denarne tokove obdavčitve pri
merjenju poštene vrednosti biološkega sredstva z uporabo tehnike sedanje vrednosti. Vse spremembe velja za letna
obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje.
Sprejetje sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov.
Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi
Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je UOMRS izdal naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je
sprejela EU, a še niso stopili v veljavo:
• MSRP 17 skupaj s spremembami – Zavarovalne pogodbe: MRS 17 zahteva, da se zavarovalne obveznosti merijo po
trenutni vrednosti izpolnitve, in zagotavlja enotnejši pristop merjenja in predstavljanja za vse zavarovalne pogodbe, velja
za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje, vključno z dopolnitvami MSRP 17, ki jih je EU
sprejela 9. septembra 2022 in prav tako velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
• Spremembe MRS 1 in MSRP Izjava o praksi 2 - Razkritje računovodskih usmeritev: Spremembe zahtevajo, da podjetje
namesto pomembnih računovodskih usmeritev razkrije svoje bistvene računovodske usmeritve, velja za letna obdobja
poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
• Sprememba MRS 8 - Opredelitev računovodskih ocen: Dopolnitve nadomeščajo definicijo spremembe računovodskih
ocen z definicijo računovodskih ocen, velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje.
• Sprememba MRS 12 - Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz ene same transakcije: Spremembe
pojasnjujejo, da oprostitev začetnega pripoznanja ne velja za transakcije, pri katerih ob začetnem pripoznanju nastanejo
60
KD
LETNO POROČILO 2022
enaki zneski odbitnih in obdavčljivih začasnih razlik. velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023 ali
pozneje.
Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS, vendar jih EU še ni sprejela
Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne
računovodske standarde (UOMRS) z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov:
• Sprememba MRS 1 – Razvrstitev obveznosti na kratkoročne ali dolgoročne (odlog datuma uveljavitve): Sprememba
prestavlja datum začetka veljavnosti sprememb iz januarja 2020 za eno leto, tako da bodo morala podjetja spremembo
uporabiti za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
• Sprememba MSRP 10 in MRS 28 - Prodaja ali vložek sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali
skupnim podjetjem, dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
• Sprememba MRSP 16 - Zakupna odgovornost pri prodaji in povratnem najemu: Dopolnitev pojasnjuje, kako prodajalec-
najemnik naknadno meri transakcije prodaje in povratnega najema, ki izpolnjujejo zahteve MSRP 15, da se te obračunajo
kot prodaja, dopolnitev še ni odobrena za uporabo v EU.
• Sprememba MRS 1 - Dolgoročne obveznosti z zavezami. Sprememba pojasnjuje, kakšni so pogoji, ki jih mora podjetje
izpolniti v dvanajstih mesecih po poročevalskem obdobju, vplivajo na razvrstitev obveznosti, dopolnitev še ni odobrena
za uporabo v EU.
Družba predvideva, da uvedbe teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo
imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe.
Obračunavanje varovanja pred tveganjem v zvezi s portfeljem finančnih sredstev in obveznosti, katerega načel EU ni sprejela,
ostaja še naprej neregulirano.
2.4.7. Osnove za uskupinjevanje
Skupinski računovodski izkazi so sestavljeni iz računovodskih izkazov obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb na dan 31.
12. 2022.
Sestava Skupine KD v letu 2022
(v EUR)
Odstotek
udeležbe
Velikost sredstev
31. 12. 2022
Velikost kapitala
31. 12. 2022
Čisti poslovni izid
1. 1. – 31. 12.
2022
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija
71.446.336
71.401.176
(317.574)
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija
100,00
103.080.084
100.552.800
(1.246.603)
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija
100,00
1.597.650
1.595.401
(4.330)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
2.169.689
2.169.689
(26.699)
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
178.532
178.532
(58.948)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija
100,00
1.056.393
404.778
(52.473)
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
70.299.017
4.241.285
(511.197)
KD Priložnost d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
6.634
6.634
(866)
Pridružena podjetja
DBS d. d., Ljubljana, Slovenija
24,00
1.190.013.000
77.178.000
7.382.000
V letu 2022 je družba KD Group ustanovila odvisno družbo KD Priložnost d. o. o., katere 100 % lastnica je.
61
KD
LETNO POROČILO 2022
Sestava Skupine KD v letu 2021
(v EUR)
Odstotek
udeležbe
Velikost sredstev
31. 12. 2021
Velikost kapitala
31. 12. 2021
Čisti poslovni izid
1. 1. – 31. 12.
2021
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija
84.271.633
84.218.590
24.295.012
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija
97,34
104.793.594
102.011.782
(975.669)
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija
100,00
1.594.736
1.591.730
(5.349)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
2.214.220
2.196.387
169.882
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
237.480
237.480
(1.525)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija
100,00
993.826
457.376
(66.826)
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
58.371.141
4.752.482
(777.089)
Pridružena podjetja
DBS d. d., Ljubljana, Slovenija
24,00
1.153.101.000
72.029.000
4.859.000
V prvem polletju leta 2021 je družba KD Group d. d. dokupila 15.612 delnic banke DBS d. d. in povečala lastništvo v banki za
0,37 %.
Družba KD Group je bila neposredno 100 % lastnica družbe Sarbon Invest d. o. o., Uzbekistan in posredno 100 % lastnica
družbe Kredo Group d. o. o., Uzbekistan. Družbi nista bili vključeni v konsolidirane izkaze skupine, ker sta bili namenjeni prodaji
in njuna sredstva in obveznosti niso bila pomembna za resničen in pošten prikaz izkazov skupine. Prodaja je bila realizirana
februarja 2021.
Odvisne družbe
Odvisne družbe so družbe, katere obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno obvladujejo.
Obvladujoča družba obvladuje podjetje le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
- ima vpliv na podjetje, v katero naloži, kar pomeni, da lahko na podlagi obstoječih pravic trenutno usmerja pomembne
dejavnosti, to so dejavnosti, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja;
- je izpostavljena spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju;
- lahko na podlagi svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa.
Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba:
- neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, več kot polovico glasovalne moči v družbi, razen če je v izjemnih
primerih mogoče nedvoumno dokazati, da tako posedovanje ne prinaša obvladovanja,
- polovico ali manj glasovalne moči in:
o obvladuje prek polovice glasovalnih pravic na podlagi dogovora z drugimi finančnimi vlagatelji,
o ima moč voditi politiko financiranja in poslovanja v družbi po zakonu ali na podlagi pogodbe,
o ima moč imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega odbora ali ustreznega odločevalnega organa,
o ima večino glasov na sejah upravnega odbora ali ustreznega odločevalnega organa.
Poslovne združitve se obračunajo z uporabo prevzemne metode na datum prevzema oziroma od dne, ko Skupina obvladuje
odvisno družbo.
Za vse odvisne družbe se uporablja metoda popolnega uskupinjevanja od dne, ko skupina obvladuje odvisno družbo. Iz
skupine so odvisne družbe izključene v trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali družbe v skupini.
Računovodski izkazi družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče družbe,
z uporabo istih računovodskih usmeritev. Računovodske usmeritve posameznih družb v Skupini so usklajene, kjer pa niso, so
v računovodskih izkazih izvedene ustrezne prilagoditve. Ob pripravi skupinskih računovodskih izkazov so izločeni vsi posli,
stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine, in dividende med
povezanimi družbami.
62
KD
LETNO POROČILO 2022
Ob izgubi vpliva v odvisni družbi mora Skupina:
• odpraviti pripoznanje sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisne družbe,
• odpraviti pripoznanje knjigovodske vrednosti vseh neobvladujočih deležev,
• odpraviti celotni znesek tečajnih razlik, ki so bile pripoznane v kapitalu,
• pripoznati pošteno vrednost prejetega nadomestila,
• pripoznati pošteno vrednost vseh preostalih naložb,
• pripoznati vse presežke ali primanjkljaje v izkazu poslovnega izida, ustrezno prerazvrstiti delež obvladujoče družbe
v postavkah, ki so bile predhodno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, v izkaz poslovnega izida ali
zadržani dobiček.
Skupina v konsolidacijo ne vključi odvisnih družb, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja,
poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote. Informacija je
pomembna, če bi opustitev, napačna navedba ali zakrivanje te informacije lahko vplivala na odločitve, ki jih uporabniki
računovodskih izkazov za splošne namene sprejmejo na podlagi teh računovodskih izkazov.
Pridružene družbe
Pridružene družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, vendar ne obvladuje njihove finančne in poslovne usmeritve, so v
konsolidirane računovodske izkaze vključene po kapitalski metodi.
Pomemben vpliv obstaja, če ima Skupina neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi,
razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako.
Če ima Skupina neposredno ali posredno, prek odvisnih družb, manj kot 20 % glasovalne moči, se predpostavlja, da nima
pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj enega ali več naslednjih dejstev:
- zastopstvo v upravnem odboru ali enakovrednem organu upravljanja podjetja,
- sodelovanje pri odločanju, tudi sodelovanje pri odločanju o dividendah ali drugih izplačilih,
- pomembni posli med obvladujočo družbo ter družbo, v katero investira,
- medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali
- zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.
Posli z lastniki neobvladujočih deležev
Vsi posli z lastniki neobvladujočih deležev se v Skupini obravnavajo kot posli z nepovezanimi strankami. Pri nakupih dodatnih
deležev od manjšinskih lastnikov se razlika med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto
premoženju odvisne družbe poračuna prek kapitala. Dobički oziroma izgube, ki nastanejo pri prodaji manjšinskim lastnikom,
se pripoznajo v kapitalu.
Neobvladujoči deleži so izkazani kot posebna postavka lastniškega kapitala Skupine. Čisti dobiček oziroma čista izguba se
razdeli na čisti dobiček oziroma izgubo večinskega lastnika in čisti dobiček oziroma izgubo lastnika neobvladujočega deleža.
Posli, izločeni v postopku uskupinjevanja
Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena medsebojna stanja podjetij v Skupini. Vsi dohodkovni učinki,
nastali iz poslovanja znotraj skupine (dobički in izgube), se v postopku konsolidacije izločijo in so pripoznani šele tedaj, ko so
realizirani izven Skupine. Dividende, ki jih odvisne družbe izplačajo obvladujoči družbi, so izločene. Kapitalske naložbe v
odvisne družbe in njihov kapital se pri konsolidaciji izločijo. Za pridružene družbe so pripoznani učinki kapitalske metode.
2.4.8. Področni in območni odseki
Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam
dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven
sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od
tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami
v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v
drugih gospodarskih okoljih.
Poslovodstvo spremlja poslovanje predvsem na nivoju posameznih družb kot pravnih oseb in ne na konsolidirani podlagi.
63
KD
LETNO POROČILO 2022
inforeignGlavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:
– finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih finančni naložb, upravljanje prostih denarnih
sredstev z namenom ustvarjanja finančnih donosov
– nepremičnine, ki zajemajo razvoj nepremičninskih projektov in upravljanje nepremičninskega portfelja.
Skupina ima razširjeno svoje poslovanje na treh glavnih geografskih območjih, in sicer:
– Slovenija,
– EU,
– druge države
Skupina posluje predvsem v Sloveniji, zanemarljiv delež pa v državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.
2.4.9. Prevedbe iz tujih valut
Stanje in promet
Preračuni sredstev in obveznosti v tujih valutah se v funkcionalno valuto opravijo po menjalnem tečaju na dan posameznega
poslovnega dogodka. Pozitivne in negativne tečajne razlike, nastale iz takih poslov, in prevrednotenja denarnih sredstev in
obveznosti, izraženih v tujih valutah, na dan bilance stanja v funkcionalno valuto, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Če
se sam poslovni dogodek pripozna direktno v kapitalu, se tudi tečajne razlike iz prevrednotenja v funkcionalno valuto pripoznajo
direktno v kapitalu.
Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene v funkcionalno valuto po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali
tečajnici Banke Slovenije (za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta.
Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne
postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost
določena.
V okviru spremembe poštene vrednosti denarnih vrednostnih papirjev v tuji valuti, ki so razporejeni v skupino sredstev,
razpoložljivih za prodajo, se sprememba odplačne vrednosti zaradi spremembe menjalnega tečaja obravnava ločeno od drugih
sprememb knjigovodske vrednosti vrednostnih papirjev. Tečajne razlike, ki nastanejo zaradi preračuna odplačne vrednosti, se
pripoznajo v izkazu poslovnega izida, druge spremembe knjigovodske vrednosti pa se pripoznajo preko drugega
vseobsegajočega donosa.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub
iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo
po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz
vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se
pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.
Odvisne družbe
Računovodski izkazi odvisnih družb, od katerih nobena ni prisotna v hiperinflacijskem poslovnem okolju in katerih funkcionalna
valuta je različna od predstavitvene valute, ki jo uporablja Skupina, so preračunani v to valuto, kot sledi:
– sredstva in obveznosti so preračunani po referenčnem tečaju Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije
na dan bilance stanja,
– prihodki in odhodki so preračunani po povprečnem letnem referenčnem tečaju ali tečaju Banke Slovenije,
– vse nastale tečajne razlike so pripoznane kot posebna sestavina kapitala (prevedbene razlike).
V skupinskih računovodskih izkazih se nastale tečajne razlike iz naslova prevedbe računovodskih izkazov odvisnih družb
pripoznajo neposredno preko drugega vseobsegajočega donosa. Ob odtujitvi take naložbe se tečajne razlike v zvezi z njo
pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj z dobičkom oziroma izgubo pri prodaji.
64
KD
LETNO POROČILO 2022
2.5. POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV
2.5.1. Neopredmetena sredstva
Po prvotnem pripoznanju se neopredmetena sredstva vodijo po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski
popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Ob pripoznanju Skupina opredeli tudi dobo
koristnosti neopredmetenega sredstva, in sicer kot dokončno oziroma nedokončno. V primeru dokončne dobe koristnosti se
neopredmeteno sredstvo amortizira na podlagi dobe koristnosti oziroma se ne amortizira, če je njegova doba koristnosti
nedokončna.
Druga neopredmetena sredstva
Med neopredmetenimi sredstvi z dokončno dobo koristnosti izkazuje Skupina programsko opremo in licence. Za pridobljeno
programsko opremo se v nabavno vrednost vključijo tudi stroški pridobitve in usposobitve za uporabo, za materialne pravice
pa le stroški pridobitve. Skupina v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno
razporeja njegov amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Skupina uporablja
metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
Ocenjena doba koristnosti za neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti je naslednja:
Licence
5 do 10 let
Programska oprema
5 do 10 let
2.5.2. Opredmetena sredstva
Opredmetena sredstva so zemljišča, zgradbe in oprema, ki jih Skupina uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. Po začetnem
pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in morebitno nabrano izgubo
zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje kot sredstvo,
se na začetku izmeri po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne dajatve ter
neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi sredstvi, povečujejo
njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.
Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali kadar od njih ni več mogoče pričakovati
koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in predstavljajo razliko med prodajno in
knjigovodsko vrednostjo sredstva, se izkazujejo med drugimi poslovnimi prihodki ali odhodki.
Najemi
Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost
iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev
najemodajalca.
Njegova nabavna vrednost zajema:
– znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
– plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za
najeme;
– začetne neposredne stroške;
– oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi
mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.
Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v
nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica
do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
– obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
65
KD
LETNO POROČILO 2022
– obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.
Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:
– poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
– zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in
– ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po
vsebini nespremenljivih najemnin.
Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo,
ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno
trajanje najema. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je
najem, katerega vrednost znaša do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.
Amortizacija
Amortizirljiva vrednost posameznih opredmetenih sredstev se v njihovi življenjski dobi sistematično prenaša v izkaz poslovnega
izida. Skupina uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija se
obračunava posamično.
Ocenjena doba koristnosti za opredmetena sredstev je naslednja:
Pravica do uporabe – zgradbe
3 leta
Oprema za opravljanje dejavnosti
4 do 14 let
Pisarniška in druga oprema
2 do 8 let
Oslabitev
V Skupini se najmanj enkrat letno oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabljenost opredmetenih osnovnih sredstev. Če
skupina ugotovi, da taki znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost. Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih
sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za
stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od
njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba
zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je
spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila
pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo
nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.
2.5.3. Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišče, zgradbe ali deli zgradb ali oboje), ki jih ima Skupina zato, da bi prinašale
najemnino in/ali povečevale vrednost naložbe ali oboje, ne pa za administrativne potrebe oziroma za prodajo v okviru rednega
poslovanja. Na začetku se pripoznajo po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški, pozneje pa se zmanjšujejo za
amortizacijski popravek in morebitno izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti) kot opredmetena sredstva.
Skupina enkrat letno preveri delež naložbenih nepremičnin, ki jih imajo druga podjetja v Skupini v najemu, in ustrezno v
skupinskih bilancah izkaže vrednost naložbenih nepremičnin med opredmetenimi osnovnimi sredstvi.
Načini pripoznavanja, odprave pripoznavanja, obračunavanje amortizacije in oslabitve so opredeljeni v okviru opredmetenih
sredstev. Stroški rednega servisiranja naložbenih nepremičnin se nanašajo na popravila in vzdrževanje ter se evidentirajo kot
strošek.
Ocenjena doba koristnosti za naložbene nepremičnine je naslednja:
Zgradbe in deli zgradb
17 do 33 let
2.5.4. Finančne naložbe v pridruženih družbah
Pridružene družbe so vse družbe, v katerih ima Skupina pomemben, vendar ne prevladujoč vpliv. Pomemben vpliv obstaja,
če ima družba KD Group neposredno ali posredno prek odvisnih družb, 20 % ali več glasovalne moči v družbi, razen če je
mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako. Če ima KD neposredno ali posredno prek odvisnih družb, manj kot 20 %
66
KD
LETNO POROČILO 2022
glasovalne moči, se predpostavlja, da nima pomembnega vpliva, razen če je možno dokazati obstoj naslednjega: zastopstvo
v upravnem odboru ali ustreznem odločevalnem organu družbe, sodelovanje pri odločanju, pomembni posli med obvladujočo
družbo ter družbo, v katero investira, medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali zagotavljanje bistvenih strokovnih
informacij.
Finančne naložbe v kapital pridruženih družb so vrednotene po kapitalski metodi, po kateri se naložba najprej pripozna po
nabavni vrednosti, nato pa povečuje ali zmanjšuje za pripadajoči del dobička ali izgube ter rezerv, nastalih zaradi
prevrednotenja po pošteni vrednosti pridružene družbe. Prejete dividende zmanjšujejo nabavno vrednost finančne naložbe v
pridruženo družbo.
Delež Skupine v poslovnem izidu pridruženih družb se pripozna v izkazu poslovnega izida Skupine, njen delež v gibanju rezerv
pa se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu Skupine.
Če je delež Skupine v izgubah pridružene družbe enak ali večji kot naložba v pridruženo družbo (vključno z nezavarovanimi
terjatvami do pridružene družbe), Skupina preneha pripoznavati svoj delež v izgubah, razen če ima Skupina pravne ali druge
obveznosti v imenu pridružene družbe. Če taka pridružena družba pozneje začne izkazovati dobiček, se v Skupini začne
pripoznavati sorazmerni del dobička šele potem, ko delež čistega dobička doseže delež nepripoznane čiste izgube.
Nerealizirani dobički iz transakcij med Skupino in pridruženimi družbami so izločeni do višine pripadajočega lastniškega
deleža Skupine v posamezni pridruženi družbi.
2.5.5. Finančni instrumenti v skladu z MSRP 9 – uporaba od 1. 1. 2021
Skupina je z letom 2021 uvedla MSRP 9, ki nadomešča standard MRS 39. MSRP 9 določa nova pravila glede pripoznavanja
in razvrščanja finančnih sredstev ter uvaja nov model pripoznavanja pričakovanih izgub že ob začetni pripoznavi finančnega
instrumenta.
Skupina pripozna finančno sredstvo ali finančno obveznost v svojem izkazu finančnega položaja samo, kadar skupina postane
stranka v pogodbenih določbah finančnega instrumenta.
Pripoznanje ali odprava pripoznanja se pri običajnem nakupu ali prodaji finančnega sredstva obračuna na datum sklenitve
posla.
Ob začetnem pripoznanju se finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti. Pošteni vrednosti finančnega instrumenta, ki ni
merjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ob začetnem pripoznanju prištejejo transakcijski stroški, ki neposredno
izhajajo iz pridobitve oziroma izdaje finančnega instrumenta. Kasnejše merjenje je odvisno od razvrstitve finančnega
instrumenta.
Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, kadar potečejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega
sredstva, ali ko prenese pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, kar pomeni, da prenese skoraj
vsa tveganja in koristi lastništva finančnega sredstva. Skupina odpravi finančno obveznost, kadar je le-ta izpolnjena,
razveljavljena ali zastarana.
a) Razvrščanje in merjenje
Z uvedbo novega standarda MSRP 9 so finančna sredstva ob prvem pripoznanju, odvisno od poslovnega modela in
značilnosti denarnih tokov, razvrščena v tri skupine:
• finančna sredstva merjena po odplačni vrednosti,
• finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa (v nadaljevanju DVD) ter
• finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (v nadaljevanju IPI) in v izkazu
finančnega položaja predstavljena kot
o finančna sredstva za trgovanje;
o finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida ter
o finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
Skupina je poslovne modele določila glede na način, kako upravlja s skupino finančnih sredstev, z namenom doseganja
poslovnih ciljev, in sicer za:
67
KD
LETNO POROČILO 2022
1. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov (merjenje po odplačni vrednosti)
Finančno sredstvo se meri po odplačni vrednosti samo takrat, ko izpolnjuje oba izmed naslednjih pogojev:
- sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in
- pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na
neodplačano glavnico (SPPI kriteriji).
V ta poslovni model skupina uvršča dana posojila in depozite, terjatve iz poslovanja in dolžniške vrednostne papirje, ki zadostijo
pogojem za takšno razvrstitev. Skupina spremlja kreditno tveganje finančnih sredstev s ciljem čim bolj zmanjšati kreditne
izgube. Merjenje uspešnosti temelji na obrestni marži in zmanjšanju kreditnega tveganja.
Do prodaje finančnih sredstev v tem poslovnem modelu lahko pride, ko se kreditno tveganje poveča. Prav tako lahko prihaja
do občasnih prodaj zaradi nepričakovanih potreb skupine po financiranju. Prodaje velikih vrednosti so lahko občasne.
V primeru povečanja pogostosti ali vrednosti prodaj v določenem obdobju, skupina obrazloži razloge za navedene prodaje in
dokazuje, zakaj ne odražajo spremembe poslovnega modela. Prodaje so skladne s ciljem posedovanja finančnih sredstev z
namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, če se izvedejo blizu dospelosti (manj kot 6 mesecev pred zapadlostjo),
prihodki od prodaj pa so približno enaki prejemkom iz naslova preostalih pogodbenih denarnih tokov.
2. poslovni model za zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodajo (merjenje po pošteni vrednosti preko DVD)
a) Dolžniški finančni instrument (obveznice, posojila, terjatve) se razvrsti v ta model, če izpolnjuje oba izmed naslednjih
pogojev:
- sredstvo je del poslovnega modela, katerega cilj je zbiranje pogodbenih denarnih tokov in prodaja in
- pogodbeni denarni tokovi so predvideni na določene datume in predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti na
neodplačano glavnico (SPPI kriteriji).
Računovodska obravnava dolžniških finančnih instrumentov je naslednja:
- v bilanci stanja so pripoznani po pošteni vrednosti, v izkazu poslovnega izida so pripoznani po odplačni vrednosti;
- dobički in izgube, razen pričakovanih kreditnih izgub in tečajnih razlik, se pripoznajo v DVD, dokler pripoznanje ni
odpravljeno;
- ob odpravi pripoznanja se kumulativni dobiček ali izguba, pripoznana v DVD, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
b) Lastniški finančni instrumenti (delnice, deleži), ki ni namenjen trgovanju, se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno
razvrsti kot finančno sredstvo merjeno po pošteni vrednosti preko DVD.
Računovodska obravnava v skladu s takšno razvrstitvijo je naslednja:
- takšno sredstvo ni predmet oslabitve v skladu z MSRP 9;
- vse tečajne razlike se pripoznajo v DVD;
- zneski, pripoznani v DVD, se ne prenašajo v IPI;
- prihodki iz dividend se pripoznajo v IPI.
V ta poslovni model skupina razvršča predvsem lastniške vrednostne papirje, za katere je ob začetnem pripoznanju izbrala
nepreklicno opcijo vrednotenja po pošteni vrednosti preko DVD. Gre za finančna sredstva, ki ne kotirajo na organiziranem trgu
in strateške naložbe. Merjenje uspešnosti teh finančnih sredstev temelji na njihovi pošteni vrednosti in realiziranih dobičkih iz
prodaj ter dividendnem donosu. Skupina spremlja predvsem tržno tveganje teh finančnih sredstev.
Prodaje v tem poslovnem modelu so bolj pogoste, kot pri modelu zbiranja pogodbenih denarnih tokov.
3. Drugi poslovni modeli (merjenje po pošteni vrednosti preko IPI)
Vsa ostala finančna sredstva (trgovanje, varovanje pred tveganji ipd.), ki ne zadostijo pogojem za razvrstitev za merjenje po
odplačni vrednosti ali pošteni vrednosti preko DVD, se pripoznajo in merijo po pošteni vrednosti preko IPI. Enako velja tudi za
dolžniške finančne instrumente, ki ne prestanejo SPPI testa.
V druge poslovne modele so razvrščeni predvsem dolžniški in lastniški vrednosti papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu in jih
skupina poseduje z namenom trgovanja. Merjenje uspešnosti teh naložb temelji na pošteni vrednosti finančnih sredstev. V tem
poslovnem modelu skupina spremlja tržno tveganje finančnih instrumentov.
68
KD
LETNO POROČILO 2022
Finančne obveznosti se kasneje merijo lahko:
- po odplačni vrednosti.
- po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če so namenjene trgovanju, če gre za izvedene finančne instrumente ali pa je
bilo ob začetnem pripoznanju nepreklicno določeno, da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
b) Ocena poslovnega modela
Pri opredelitvi poslovnega modela skupina upošteva naslednje informacije:
- politike in cilje za portfelj finančnih sredstev oziroma posamezna finančna sredstva ter delovanje teh politik v praksi;
- pogostost, obseg in časovno razporeditev prodaj v preteklih obdobjih, razloge za prodaje in pričakovanja o prihodnji
prodajni dejavnosti;
- način vrednotenja uspešnosti poslovnega modela in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim, in način
poročanja o tem poslovodstvu;
- tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in finančnih sredstev, ki se upravljajo v skladu z njim), in zlasti
način, kako se navedena tveganja obvladujejo;
- način določanja variabilnega dela prejemka managerja, odgovornega za te posle (na primer, ali prejemki temeljijo na
pošteni vrednosti upravljanih sredstev ali na obsegu prejetih pogodbenih denarnih tokov), na podlagi kriterijev
nagrajevanja, določenih v internih aktih skupine.
Ocena poslovnega modela temelji na pričakovanih scenarijih brez upoštevanja najslabših možnih scenarijev in stresnih
scenarijev.
c) Pregled značilnosti pogodbenih denarnih tokov – SPPI test
Poleg določitve poslovnega modela skupina izvede tudi presojo ali ima posojilo značilnosti pogodbenih denarnih tokov, ki so
izključno odplačilo glavnice in obresti na neporavnano glavnico (SPPI test).
Za namen te presoje je glavnica poštena vrednost ob začetnem pripoznanju, obresti pa sestavljajo nadomestilo za časovno
vrednost denarja, nadomestilo za kreditno tveganje, nadomestilo za druga osnovna posojilna tveganja ali stroške (npr.
likvidnostno tveganje, administrativni stroški) in profitno maržo.
Presoja značilnosti pogodbenih denarnih tokov se izvaja skladno z določili MSRP 9 in internimi navodili o izvajanju SPPI testa
na podlagi vprašalnika. Presoja se opravi ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva in ob vsaki spremembi pogodbenih
denarnih tokov.
Pri presoji pogoja, ali pogodbeni denarni tokovi predstavljajo izključno plačilo glavnice in obresti, skupina presoja pogodbene
značilnosti finančnega instrumenta. Ta ocena vključuje tudi presojo, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbena določila, ki lahko
spremenijo čas in znesek pogodbenih denarnih tokov na način, da ta pogoj ne bi bil več izpolnjen. Pri tem skupina upošteva:
- možne dogodke, ki bi lahko spremenili čas in znesek pogodbenih denarnih tokov;
- možnost predčasnega odplačevanja oziroma podaljševanja časa odplačevanja;
- pogoje, ki skupino omejujejo pri denarnih tokovih določenih sredstev (npr. podrejenost izplačil);
- značilnosti, ki spremenijo pojmovanje časovne vrednosti denarja (npr. periodično ponastavljanje obrestnih mer, vezava
plačila obresti na določeno spremenljivko npr. čisti dobiček dolžnika ali delniški indeks in ni vezano na spremembo
kreditnega tveganja);
- obstoj elementov preproste posojilne pogodbe.
Če bi denarni tokovi povzročili več kot zanemarljivo izpostavljenost tveganju, ki ni v skladu z osnovnimi posojilnimi značilnostmi,
se finančno sredstvo obvezno pripozna po pošteni vrednosti preko IPI.
d) Politika računovodske obravnave spremenjenih finančnih sredstev
Ob spremenjenih pogodbenih denarnih tokovih finančnega sredstva skupina oceni, ali so bili pogoji spremenjeni do te mere,
da se finančno sredstvo bistveno spremeni in postane novo. Pri oceni se med drugim upoštevajo naslednji dejavniki:
- razlog za spremembo denarnih tokov,
- uvedba možnosti konverzije v lastniški kapital,
- zamenjava prvotno dogovorjenega dolžnika z novim dolžnikom, ki ni povezana stranka prvotnega dolžnika,
- ali sprememba spremeni rezultat SPPI testa.
69
KD
LETNO POROČILO 2022
Če sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva, se novo finančno sredstvo na začetku pripozna po pošteni
vrednosti, razlika pa se pripozna kot dobiček ali izguba iz odprave pripoznanja. Če sprememba ne povzroči bistveno drugačnih
denarnih tokov, se ne odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ampak gre za modifikacijo.
Ob prestrukturiranju posojil, ki ne povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva (npr. podaljšanje roka vračila glavnice in
/ ali obresti, odlog vračila glavnice in / ali obresti), skupina popravi knjigovodsko vrednost finančnega sredstva na podlagi
diskontirane vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov po spremenjenih pogojih in izvirni efektivni obrestni meri ter učinek
iz tega naslova pripozna v izkazu poslovnega izida.
e) Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami
V primeru spremembe poslovnega modela se finančno sredstvo lahko prerazvrsti. Prerazvrstitev se uporablja za naprej od
datuma prerazvrstitve. Pričakuje se, da bodo prerazvrstitve zelo redke.
f) Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti (npr. terminske pogodbe, zamenjave, opcije) se ob začetnem pripoznanju v izkazu finančnega
položaja stanja pripoznajo po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi
na podlagi objavljene tržne cene, modela diskontiranih denarnih tokov ali ob uporabi drugih modelov vrednotenja. Pozitivne
poštene vrednosti se v izkazu finančnega položaja prikažejo kot sredstvo oziroma kot obveznost, če je njihova poštena
vrednost negativna.
g) Oslabitev finančnih instrumentov
V skladu z MSRP 9 je skupina prešla z modela nastalih kreditnih izgub na model pričakovanih kreditnih izgub, kar pomeni, da
skupina pripoznava ne samo kreditne izgube, ki so že nastale, ampak tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v
prihodnjih obdobjih.
Popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube skupina pripozna za vsa posojila in terjatve ter dolžniška finančna sredstva,
ki niso merjena po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida.
Če se je kreditno tveganje za finančni instrument od začetnega pripoznanja znatno povečalo, skupina na vsak datum poročanja
izmeri popravek vrednosti za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem sredstvu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, skupina
izmeri popravek vrednosti za izgubo kot znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem obdobju.
Za terjatve do kupcev in druge terjatve, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki
zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno izmeri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem
obdobju trajanja.
Skupina ocenjuje pomembno povečanje tveganja za neplačilo na podlagi primernih in dokazljivih informacij, ki se lahko
pridobijo brez pretiranih stroškov ali prizadevanj, kar zajema kvalitativne in kvantitativne informacije ter analizo na podlagi
preteklih izkušenj in v prihodnost usmerjenih informacij.
Skupina razvršča finančne instrumente v 3 skupine:
1. skupina: donosna posojila in terjatve
- od začetnega pripoznanja ni prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja
- pripoznan popravek vrednosti v višini enoletne izgube
2. skupina: slabo donosna posojila in terjatve
- od začetnega pripoznanja je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja
- pripoznan popravek vrednosti za obdobje celotnega trajanja finančnega sredstva
3. skupina: oslabljena posojila in terjatve
- posojila, za katera obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi
- pripoznan popravek vrednosti za vseživljenjske izgube.
Predvideva se, da je prišlo do znatnega povečanja kreditnega tveganja:
- ko je bonitetna ocena na datum poročanja znatno slabša v primerjavi z bonitetno oceno ob začetnem
pripoznanju;
- kadar je dolžnik v zamudi s plačilom več kot 30 dni;
70
KD
LETNO POROČILO 2022
- če je skupina pripravljena odobriti dolžniku prestrukturiranje pogodbe (npr. podaljšanje roka plačila, sprememba
anuitetnega načrta, znižanje obrestne mere ipd.)
Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 1. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v 12 mesecih ali
krajšem obdobju, če je zapadlost finančnega sredstva krajša od 1 leta.
Pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v 2. skupini se izračunajo na podlagi verjetnosti neplačila v celotnem obdobju
trajanja sredstva.
Oslabitve na skupinski ravni za finančna sredstva prve in druge skupine se izračunajo tako, da se izpostavljenost ob neplačilu
(EAD – exposure at default) pomnoži z ustrezno verjetnostjo neplačila (PD – probability of default) in izgubo ob neplačilu (LGD
– loss given default). Verjetnost neplačila se določi z internim modelom na podlagi gibanj in napovedi izbranih
makroekonomskih spremenljivk. Izpostavljenost ob neplačilu (EAD – exposure at default) odraža pričakovano stanje
finančnega sredstva v primeru nastopa neplačila. Izguba ob neplačilu odraža pričakovano izgubo, ki bo nastala v primeru
neplačila.
Skupina slabi finančno sredstvo individualno, če gre za posamično pomembno finančno sredstvo, ki je razvrščeno v 3. skupino.
Meja materialnosti za posamične slabitve znaša 100.000 evrov. Višina izgube se oceni kot razlika med knjigovodsko vrednostjo
finančnega sredstva in neto sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih tokov, diskontiranih na datum bilance stanja po izvirni
efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Pričakovani denarni tokovi se ocenijo na podlagi več scenarijev. Pri oceni
pričakovanih kreditnih izgub delujočih podjetij se upoštevajo denarni tokovi iz rednega delovanja dolžnika in denarni tokovi iz
naslova prodaje zavarovanj. V primeru predpostavke prenehanja poslovanja dolžnika se pričakuje poplačilo izključno iz
naslova zavarovanj. Višina poplačila iz naslova zavarovanj temelji na oceni tržne vrednosti zavarovanj.
Posebna obravnava je namenjena finančnim sredstvom, oslabljenim že ob nakupu (POCI), pri katerih se popravki vrednosti
pripoznajo samo za pričakovane izgube v obdobju od začetnega pripoznanja naprej.
Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub skupina upošteva najdaljše pogodbeno obdobje, v katerem je izpostavljena kreditnemu
tveganju.
Skupina vključuje informacije, usmerjene v prihodnost, tako v oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja kot v merjenje
pričakovanih kreditnih izgub. Kot informacije, usmerjene v prihodnost, se upošteva makroekonomske dejavnike (npr. stopnja
brezposelnosti, rast BDP, obrestne mere, cene stanovanj) in ekonomske napovedi.
Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje, če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje v
primerjavi s predhodnimi napovedmi.
2.5.6. Poštena vrednost
Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med
udeleženci na trgu na datum merjenja.
Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Odvisna je od razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi
katerih družba lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za kotirajoča finančna sredstva (lastniške in dolžniške vrednostne papirje),
za katera obstaja cena na delujočem trgu vrednostnih papirjev, se poštena vrednost ugotavlja kot zmnožek enot finančnega
sredstva in kotirajoče tržne cene oziroma zaključnega tečaja na dan bilance stanja. Ustrezen zaključni tečaj Skupina izbere
glede na vrsto finančne naložbe in glede na organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem kotira finančna naložba.
Skupina pri oceni poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev sproti presoja kriterij aktivnosti trga, pri čemer zaključni
tečaj zadnjega dne, ko se je z vrednostnim papirjem trgovalo, ne sme biti starejši od enega meseca in uporabljeni tečaj mora
temeljiti na ustrezni likvidnosti oziroma mora promet na dan tečaja (redni posli, brez svežnjev) znašati vsaj 20 % vrednosti
celotne pozicije vrednostnega papirja (tržna vrednost zadnjega vrednotenja) ali v absolutnem znesku najmanj 50.000 evrov.
Kot kriterij se upošteva manjša izmed vrednosti.
Skupina pri oceni poštene vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev, za vrednotenje na dan bilance stanja določi tečaj na podlagi zaključnega tečaja, objavljenega na borzi, na dan bilance
stanja. Če podatka o zaključnem tečaju na dan bilance stanja za posamezni dolžniški vrednostni papir ni, se uporabi zaključni
tečaj zadnjega dne, ko se je z dolžniškim vrednostnim papirjem trgovalo.
71
KD
LETNO POROČILO 2022
Pri naložbenih nepremičninah je potrebno letno razkriti pošteno vrednost. Za ocenjevanje poštene vrednosti se uporabljajo
naslednje metode vrednotenja nepremičnin:
- na donosu zasnovan način: ta način temelji na principu sedanje vrednosti bodočih donosov – to je najemnin in
podobnih dohodkov, ki izhajajo iz gospodarjenja z nepremičnino (vrednost v uporabi),
- način tržnih primerjav: s tem načinom določimo indikacijsko vrednost nepremičnine na osnovi transakcij za enako
oz. zelo podobno nepremičnino. Ta način je zlasti uporaben za nepremičnine, ki se v velikem številu prodajajo na
sekundarnem trgu (poštena vrednost).
Poštena vrednost finančnih obveznosti iz obveznic se za potrebe poročanja določi na osnovi borznega tečaja na dan
poročanja.
Metode ocenjevanja in pomembnejše parametre za posamezna finančna sredstva predstavljamo v tabeli v nadaljevanju, kjer
se uporaba različnih vrst metod klasificira tudi glede na hierarhijo poštene vrednosti.
Razvrščanje v hierarhijo poštene vrednosti
Za povečanje skladnosti in primerljivosti merjenja poštene vrednosti in povezanih razkritij se finančna sredstva razvrščajo v tri
ravni (nivoje) hierarhije poštene vrednosti. Razvrščanje v posamezni nivo temelji na vložkih v tehnike ocenjevanja vrednosti,
ki se uporabljajo za merjenje poštene vrednosti. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo prednost neprilagojene, kotirane
cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti (vložki Nivo 1), najmanjšo prednost pa neopazovani vložki (vložki Nivo
3).
Skupina pri razvrščanju v hierarhijo sledi naslednjim vložkom v tehnike ocenjevana vrednosti:
- Nivo 1: določajo vložki, ki predstavljajo kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali
obveznosti, do katerih lahko podjetje dostopa na datum merjenja. Le te zagotavljajo najzanesljivejši dokaz poštene
vrednosti, pri čemer se morajo za merjenje poštene vrednosti uporabljati brez prilagoditve.
- Nivo 2: določajo vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno opazovati
za sredstvo ali obveznost. Če ima sredstvo ali obveznost določeno (pogodbeno) trajanje, mora biti vložek mogoče
opazovati v celotnem trajanju sredstva ali obveznosti. Med vložke Nivoja 2 spadajo: kotirane cene za podobna
sredstva ali obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva ali obveznosti na nedelujočih
trgih, vložki, ki niso kotirane cene, ki jih je mogoče opazovati za sredstvo ali za obveznosti ter vložki, potrjeni na trgu.
- Nivo 3: določajo neopazovani vložki, ki vključujejo majhno tržno komponento, če sploh obstaja, za sredstvo ali
obveznost na datum merjenja. Cilj merjenja poštene vrednosti ostane enak, tj. izhodna cena na datum merjenja z
vidika udeleženca na trgu, ki ima v lasti sredstvo ali dolguje obveznost. Zato morajo neopazovani vložki izražati
predpostavke, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti, vključno s
predpostavkami o tveganjih.
Skupina finančna sredstva, za katere ni delujočega trga in katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, vrednoti po
nabavni vrednosti in posebej presoja potrebo po oslabitvi. Ta finančna sredstva razvršča v nivo 3 hierarhije poštene vrednosti.
Prikaz tehnik ocenjevanja vrednosti in vložki za Nivo 2 in Nivo 3 razvrščanja v hierarhijo poštene vrednosti
Vrsta finančnih naložb
Metoda ocenjevanja
Pomembnejši parametri
Hierarhija poštene
vrednosti
INTERNI / EKSTERNI OCENJEVALCI
Dolžniški vrednostni papirji
Interni model
Dolžniški vrednostni papirji –
državni
izračun zahtevane donosnosti,
tehtanega povprečja donosnosti dveh likvidnih državnih
vrednostnih papirjev iste države, s krajšo in daljšo ročnostjo
nivo 2
utež: število dni med datumom zapadlosti opazovanega
vrednostnega papirja in datumom zapadlosti vrednostnega
papirja, za katerega ugotavljamo pošteno vrednost
Dolžniški vrednostni papirji
podjetij in finančnih Institucij
izračun vsote zahtevane
donosnosti za
državno obveznico primerljive ročnosti,
nivo 2
kreditnega tveganja za tveganje panoge (CDS), ob upoštevanju
primerljive ročnosti in stopnje investicijskega razreda,
nelikvidnost.
Lastniški vrednostni papirji
Interni model
metoda primerljivih podjetij
uvrščenih na borzo
tržni kazalniki: P/E, P/B, P/S, P/EBITDA, F/FCF, ki temeljijo na
borznih kotacijah oz. cenah primerljivih podjetij in izbranih
finančnih kategorij ocenjevanega podjetja.
Nivo 3
72
KD
LETNO POROČILO 2022
Pooblaščeni zunanji cenilci
diskontiranje denarnih tokov
g (stopnja rasti obdobja konstantne rasti)
neto marža (obdobje konstantne rasti)
diskontna stopnja
diskont za pomanjkanje tržljivosti
Naložbene nepremičnine
Pooblaščeni zunanji cenilci
metoda tržnih primerjav
analiza dejanskih tržnih transakcij z nepremičninami
nivo 3
na donosu zasnovan način
sedanja vrednost bodočih pričakovanih donosov
stopnja kapitalizacije (donos in vračilo)
diskontna stopnja
dodatek za pomanjkanje tržljivosti (nelikvidnost)
metoda čiste vrednosti sredstev
sprememba cen nepremičnin
ZUNANJI OCENJEVALCI (organizator trga)
Dolžniški vrednostni papirji –
sestavljeni
stohastični model, mrežni model
HW1f in HW2f
krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja,
kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost obrestnih mer,
korelacijska matrika, volatilnost delniškega indeksa
nivo 2
Lastniški vrednostni papirji –
sestavljeni
stohastični model
krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja,
kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, volatilnost delniškega
indeksa
nivo 2
BLOOMBERG BVAL
Dolžniški vrednostni papirji –
državni
diskontiranje denarnih tokov
krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja,
kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske
kotacije, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10
nivo 2
krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja,
kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena
tečaja BVAL 1-5
nivo 3
Dolžniški vrednostni papirji
podjetij in finančnih Institucij
diskontiranje denarnih tokov
krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja,
kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, sklenjeni posli, dejanske
kotacije, indikativne kotacije, ocena tečaja BVAL 6-10
nivo 2
krivulja EUR SWAP obrestnih mer, kreditni pribitki izdajatelja,
kreditni pribitki primerljivih izdajateljev, indikativne kotacije, ocena
tečaja BVAL 1-5
nivo 3
2.5.7. Slabitve
Finančne naložbe v pridruženih družbah
Skupina za potrebe računovodskega poročanja enkrat letno presoja znamenja oslabitev finančnih naložb v pridružene družbe.
Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti
finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.
Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v pridruženo podjetje so predvsem:
- pomembne finančne težave družbe,
- izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
- slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
- znižanje vrednosti sredstev družbe.
Pri obstoju dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in nadomestljivo
vrednostjo naložbe.
Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih
transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta,
ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno
uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo
udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri
dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.
Finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti
Skupina spremlja in preverja kakovost danih posojil in terjatev na posamični ravni. Za posamično pomembna finančna
sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti, se oblikuje individualna oslabitev na podlagi informacij o poslabšanju plačilne
73
KD
LETNO POROČILO 2022
sposobnosti ali finančnih težavah dolžnika ter drugih pomembnih dejstvih. Postopek ugotavljanja oslabljenosti finančnih
sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti, je pojasnjen v pojasnilu 2.5.5.
Naložbene nepremičnine
Najmanj enkrat letno poslovodstvo preverja nadomestljivo vrednost naložbenih nepremičnin zaradi morebitnih slabitev in sicer
s cenitvami zunanjih pooblaščenih cenilcev za vrednotenje nepremičnin. Za nove nepremičnine se upošteva nabavna vrednost
kot poštena vrednost nepremičnin.
Pri presojanju znamenj slabitev naložbenih nepremičnin se upoštevata kriterija donosnosti posamezne nepremičnine in tržne
donosnosti. V kolikor dejanska donosnost posamezne nepremičnine presega zahtevano donosnost nepremičnin,
nepremičnina ne izkazuje znamenj slabitev. V nasprotnem primeru se za nepremičnino ugotavlja nadomestljiva vrednost in
sicer se uporabljajo naslednje metode vrednotenja nepremičnin (opredeljeno tudi v tehnikah vrednotenja v poglavju poštene
vrednosti):
- na donosu zasnovan način: ta način temelji na principu sedanje vrednosti bodočih donosov – to je najemnin in
podobnih dohodkov, ki izhajajo iz gospodarjenja z nepremičnino (vrednost v uporabi),
- način tržnih primerjav: s tem načinom določimo indikacijsko vrednost nepremičnine na osnovi transakcij za enako
oz. zelo podobno nepremičnino. Ta način je zlasti uporaben za nepremičnine, ki se v velikem številu prodajajo na
sekundarnem trgu (poštena vrednost).
Oslabitev naložbene nepremičnine na iztržljivo vrednost se opravi, če se ugotovi, da je njena nadomestljiva vrednost nižja od
knjigovodske vrednosti. Nadomestljiva vrednost je praviloma tista, ki je večja od vrednosti v uporabi ali poštene vrednosti
zmanjšane za stroške prodaje.
2.5.8. Zaloge
Zaloge se v poslovnih knjigah izkazujejo po nabavni ali iztržljivi vrednosti, odvisno od tega, katera je nižja. Nabavno vrednost
sestavljajo nakupna cena in neposredni stroški nabave, v primeru gradnje nepremičninskih projektov pa zalogo sestavljajo tudi
stroški financiranja. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in
ocenjene stroške v zvezi s prodajo.
Zaloge nedokončane proizvodnje, ki vključujejo gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi. Načini ocenjevanja iztržljive
vrednosti projekta v izgradnji se glede na posamezne dele objekta razlikujejo. Uporabljeni so naslednji načini ocenjevanja: na
donosu zasnovanem načinu, z upoštevanjem tržnih najemnin in ocenjene mere kapitalizacije, pri čemer se predpostavi realna
netvegana donosnost, premija za tveganje in premija za ohranitev glavnice (kapitala), način tržnih primerjav in metoda
preostale vrednosti.
Če je knjigovodska vrednost zaloge nižja od izračunane vrednosti, neposredno povezani stroški povečujejo vrednost zaloge.
Če Skupina oceni, da je knjigovodska vrednost višja od iztržljive vrednosti, se stroški financiranja prenehajo pripisovati v
zalogo.
2.5.9. Druga sredstva
Med drugimi sredstvi Skupina izkazuje druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih
nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena.
2.5.10. Denar in denarni ustrezniki
Kot denar in denarni ustrezniki se izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z ročnostjo
vezave do 3 mesecev.
2.5.11. Kapital
Članice Skupine KD pripoznavajo in evidentirajo spremembe v kapitalu v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah
(ZGD-1).
74
KD
LETNO POROČILO 2022
Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če
podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se
pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.
Kapital Skupine sestavljajo:
- osnovni (vpisani) kapital,
- kapitalske rezerve,
- rezerve iz dobička,
- lastne delnice,
- prevedbena rezerva,
- rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti,
- zadržani dobički.
Osnovni kapital je opredeljen z zneski, ki so jih vložili lastniki. Osnovni kapital predstavlja nominalno vrednost vplačanih
navadnih kosovnih delnic v evrih.
Obvladujoča družba ima izdane navadne imenske delnice. Stroški in nadomestila, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji
novih delnic oziroma opcij oziroma pridobitvi podjetja, se izkažejo kot zmanjšanje kapitala. Izkazujejo se neto, zmanjšani za
davke.
Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju
lastnih delnic.
Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za
izplačilo dobička družbenikom.
Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.
Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi
deli osnovnega kapitala.
Lastne delnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob
odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti, se pripoznajo na podlagi opravljenega prevrednotenja sredstev,
izvedenega med letom v določenem obračunskem obdobju. Skupina v okviru rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja, izkazuje
spremembe, nastale pri vrednotenju finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, po pošteni vrednosti.
Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.
2.5.12. Rezervacije
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov, ki se bodo poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo
določeno in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti.
Dolgoročni zaslužki zaposlencev
V Skupini so družbe v skladu z zakonodajo države, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezane k plačilu jubilejnih nagrad
zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Po slovenski zakonodaji se zaposlenci upokojijo po 40 letih delovne dobe in
če izpolnjujejo določene pogoje, so upravičeni do izplačil v enkratnem znesku. Zaposlenci so prav tako upravičeni do
dodatnega izplačila za vsakih deset let delovne dobe v Skupini.
Skupina pripoznava celotne aktuarske dobičke in izgube v izkazu poslovnega izida ob nastanku. Bodoče obveznosti so
izračunane na podlagi aktuarskega izračuna.
Skupina enkrat letno oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Rezervacije za odpravnine in
jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v
zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega
75
KD
LETNO POROČILO 2022
izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo. Skupina na bilančni
presečni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij kot razliko
med začetnim in končnim stanjem rezervacij.
Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:
- pričakovana rast plač je enaka diskontni stopnji,
- trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad,
- fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti.
2.5.13. Pogodbene obveznosti
Pogodbene obveznosti so obveze skupine za prenos delov objekta Šumi. Obveznost se meri kot znesek nadomestila,
prejetega od kupca. Med pogodbeni obveznostmi skupina evidentira obveznosti iz naslova prejetih avansov in ar za prodajo
posameznih delov stanovanjsko-poslovnega objekta Šumi. Pripoznana obveznost predstavlja obvezo skupine, da bodisi
prenese dele nepremičnin v prihodnosti bodisi vrne prejeto nadomestilo.
2.5.14. Finančni prihodki in finančni odhodki
Finančni prihodki in finančni odhodki zajemajo obrestne prihodke in obrestne odhodke, prihodke iz dividend, dobičke in izgube
iz finančnih sredstev, prihodke in odhodke finančnih naložb v pridruženih družbah.
Obrestni prihodki iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa, se v izkazu poslovnega izida pripoznajo ob uporabi efektivne obrestne mere. Obrestni
prihodki, pripoznani po efektivni obrestni meri, se izračunajo na bruto knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, razen za tista,
ki so kreditno oslabljena. Obrestni prihodki iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, se pripoznajo ob uporabi pogodbene
obrestne mere.
Metoda efektivne obrestne mere je metoda, s katero se izračuna odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne
obveznosti, in metoda razporejanja obrestnih prihodkov ali odhodkov prek določenega obdobja. Efektivna obrestna mera je
mera, ki natančno diskontira prihodnje denarne tokove v celotni dobi finančnega instrumenta na njegovo čisto knjigovodsko
vrednost. Pri izračunu efektivne obrestne mere Skupina upošteva vsa pogodbena določila finančnega instrumenta (na primer
opcijo predplačil), ne upošteva pa prihodnjih izgub. Izračun upošteva tudi vsa nadomestila, ki so predmet plačil med
pogodbenimi partnerji in so sestavni del efektivne obrestne mere, transakcijske stroške in vse druge premije in diskonte.
V primeru kupljenih finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo (POCI) se od začetnega pripoznanja uporablja
kreditnemu tveganja prilagojena efektivna obrestna mera, ki se obračuna na odplačno vrednost finančnega sredstva.
Kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki ob začetnem pripoznanju diskontira pričakovane
prihodnje denarne tokove (vključno s kreditnimi izgubami).
Odhodki za obresti predstavljajo stroške izposojanj. Ob njihovem nastanku (ne glede na plačila) se pripoznajo z uporabo
pogodbene obrestne mere.
Prihodki od dividend za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko podjetje pridobi pravico do plačila.
2.5.15. Poslovni prihodki in poslovni odhodki
Poslovni prihodki zajemajo čiste prihodke od prodaje in druge prihodke iz poslovanja. Skupina med čiste prihodke od prodaje
uvršča prihodke iz pogodb s kupci, ki zajemajo predvsem prihodke od prodaje kinovstopnic in gostinstva in prihodke od
najemnin naložbenih nepremičnin. Drugi prihodki iz poslovanje vključujejo prihodke od odtujitve naložbenih nepremičnin,
prevrednotovalne poslovne prihodke, državne pomoči in prihodke iz odprave dolgoročnih rezervacij.
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi sklenjenih pogodb s kupci in sicer ob prenosu obvladovanja blaga ali
storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za katerega Skupina pričakuje, da je do njega upravičena v zameno za to
blago ali storitev.
76
KD
LETNO POROČILO 2022
Izvršitvena obveza je obljuba kupcu zagotoviti blago ali storitve. Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko Skupina izpolni izvršitveno
obvezo. To je takrat, ko se na kupca prenese obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec
lahko usmerja uporabo sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in
prejemanje koristi iz sredstva. Pri prihodkih iz pogodb s kupci iz naslova opravljanja storitev, nastane izpolnitev izvršitvene
obveze v trenutku, ko je storitev opravljena, pri blagu pa, ko je izročeno kupcu. Prihodki se pripoznajo v neto vrednosti brez
davka na dodano vrednost in drugih davkov.
Transakcijska cena je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno za prenos blaga oz.
izvršitev obljubljenih storitev kupcu. Pri pogodbah s kupci, ki vključujejo več izvršitvenih obvez, se transakcijska cena razdeli
na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih cen blaga oziroma storitev.
Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin se pripoznavajo na podlagi sklenjenih najemnih pogodb.
Skupina med poslovne odhodke evidentira stroške materiala in storitev, stroške dela, amortizacijo, oslabitev naložbenih
nepremičnin in druge prevrednotovalne poslovne odhodke. V izkazu poslovnega izida so stroški prikazani po naravnih vrstah.
Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.
Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki v
posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.
2.5.16. Davek od dohodka
Odmerjeni davek
V Skupini so davki obračunani v skladu z določbami ustrezne zakonodaje, ki veljajo za posamezno državo, v katerih so odvisne
družbe Skupine. V Republiki Sloveniji se davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2022 obračunava po 19 % stopnji.
Odložene terjatve in obveznosti za davek
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti do
virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne
začasne razlike. Če posel ni poslovna združitev in ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček, Skupina
ne pripozna iz tega izhajajočih odloženih obveznosti ali terjatev za davek niti pri začetnem pripoznanju niti pozneje.
Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne
razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja
obdobja. Odložene obveznosti davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive
začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne
diskontirajo in se pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in imajo podjetja v Skupini
zakonsko izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.
Odložene terjatve za davek za začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v predvidljivi
prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.
Odložene terjatve za davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na
razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne
dobropise.
Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče
pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene
davčne izgube.
Učinki pripoznanja odloženih terjatev ali obveznosti za davek se pripoznajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega izida
Skupine, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal neposredno preko drugega vseobsegajočega
donosa ali iz poslovne združitve.
77
KD
LETNO POROČILO 2022
2.6. OBVLADOVANJE TVEGANJ
Skupina KD je pri svojem poslovanju izpostavljena strateškim, finančnim, operativnim in naključnim tveganjem.
Strateška tveganja se nanašajo na dolgoročni razvoj Skupine in v tem okviru tudi posameznih družb v Skupini. Opredeljena
vizija, poslanstvo in strategije Skupine in njenih posameznih družb ter izvajanje in redno preverjanje ustreznosti družb so
mehanizem, prek katerega se ta tveganja upravljajo. Sprejemanje investicijskih odločitev glede investiranja v posamezna
področja oziroma dejavnosti je glede na zelo raznoliko dejavnost družb v lastništvu Skupine KD ključnega strateškega pomena.
Sistem vodenja in upravljanja (corporate governance) je prilagojen in usmerjen k doseganju razvoja in rasti posameznih
področij ter doseganju zahtevane donosnosti.
Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja,
da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih
instrumentov ne bodo zadostovali za kritje odtokov. Najpomembnejše sestavine tega tveganja so tveganje spremembe
obrestnih mer, tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev ter valutno in kreditno tveganje.
Namen procesa obvladovanja finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti
posameznim tveganjem na sprejemljivo raven. Skupina je izpostavljena predvsem finančnim tveganjem.
Obvladovanje tveganj je kontinuiran ciklični proces, ki ga je mogoče razdeliti v tri stopnje. Na prvi stopnji je identifikacija
potencialnih tveganj. Na drugi stopnji so posamezna tveganja modelirana in izmerjena. Ti modeli se uporabljajo kot podlaga
za merjenje stopnje izpostavljenosti posamične družbe v Skupini in Skupine posameznim tveganjem. Na podlagi identifikacije
in merjenja tveganj v Skupini uprava sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje ali obvladovanje teh tveganj (tretja stopnja).
Vzvodi uprave so različni in odvisni od stopnje izpostavljenosti in tipa tveganja.
Uprava družbe upravlja tveganja, prisotna v posameznih družbah v Skupini in na ravni Skupine kot celote. Postavlja smernice
glede razmerja med tveganji, donosi in kapitalom, izvaja periodične kontrole in postavlja smernice za izvajanje poslovnih politik
in strategij za posamezne družbe v Skupini.
Posamezne družbe v Skupini so vzpostavile sistem poročanja za potrebe uprave, ki omogoča redno nadzorovanje tveganj, ki
so jim izpostavljene.
2.6.1. Obvladovanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kapitalom
Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje vseh deležnikov in nadaljnji
razvoj Skupine KD. Kot enega od strateških kazalnikov je Skupina opredelila donosnost kapitala kot razmerje med doseženim
čistim dobičkom večinskih lastnikov in povprečno vrednostjo lastniškega kapitala večinskih lastnikov. Skupina si prizadeva za
ohranjanje ravnotežja med večjimi donosi, ki bi jih omogočila večja zadolženost, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske
strukture.
Donosnost kapitala je eden od strateških kazalnikov letnega načrta Skupine, ki se določi in sprejme na podlagi spremljanja
dogajanja v okolju in v skladu z ohranjanjem optimalne strukture kapitala. Donosnost kapitala se izračunava kot razmerje med
doseženim čistim poslovnim izidom in povprečno vrednostjo stanja celotnega kapitala, v okviru katerega je odšteta vrednost
čistega dobička.
Naložbeni načrti, politika optimalne strukture kapitala ter pričakovanja in interesi delničarjev so temelj oblikovanja dividendne
politike. Družba izplačuje dividende enkrat letno. Predlog višine dividende oblikuje upravni odbor obvladujoče družbe.
Dividende se oblikujejo iz bilančnega dobička obvladujoče družbe, ki se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji, sklep
o njegovi uporabi pa sprejme skupščina delničarjev.
Skupina KD nima posebnih ciljev glede lastništva zaposlenih in nima nobenega programa delniških opcij. V letu 2022 v Skupini
ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja kapitala.
2.6.2. Obvladovanje finančnih tveganj
Skupina je izpostavljena finančnim tveganjem predvsem prek finančnih sredstev in obveznosti. Finančna tveganja so tveganja,
da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja ter poslovanja in bonitet komitentov in izdajateljev finančnih
78
KD
LETNO POROČILO 2022
instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so likvidnostno tveganje,
kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je Skupina izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer, tveganju spremembe
tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju.
Likvidnostna tveganja so tveganja, da Skupina ne bo sposobna poplačati vseh obveznosti, vključno s potencialnimi
obveznostmi. Skupina si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da je trajno
sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).
Glavni vir kreditnega tveganja Skupine izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem nastanka finančne
izgube zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti. Gre za
tveganje, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti.
Tržna tveganja nastopajo predvsem pri nalaganju sredstev, kjer obstaja možnost, da se ne izpolnijo pričakovanja glede gibanja
naložb oziroma se ne izpolnijo v celoti. Tveganje neugodne spremembe vrednosti naložb je lahko posledica sprememb tečajev
tujih valut, obrestnih mer ali tržne cene vrednostnih papirjev.
Skupina upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno spremlja denarne tokove in zagotavlja, da ima
vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti, da nalaga svoja sredstva tako, da dosega dovolj
veliko dolgoročno donosnost, ki presega višino donosa pri zavarovalnih obveznostih, da usklajuje trajanje finančnih sredstev
s finančnimi obveznostmi, da zagotavlja ustreznost finančnih sredstev.
Tabele v nadaljevanju prikazujejo, kako Skupina upravlja in nadzira svoja finančna tveganja. Tabela prikazuje stanje vseh
sredstev in obveznosti po posameznih postavkah ter kako višina posameznih finančnih sredstev in vseh ostalih sredstev
ustreza višini obveznosti.
Analiza finančnih sredstev in finančnih obveznosti za upravljanje finančnih tveganj
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
SREDSTVA
Dolžniški vrednostni papirji
18.959.867
23.103.916
Po pošteni vrednosti preko poslovnega izida
17.968.287
23.103.916
- tržni
8.526.077
6.589.878
- državne obveznice
9.442.210
16.514.038
V posesti do zapadlosti
991.580
-
- tržni
991.580
-
Lastniški vrednostni papirji
8.463.121
6.133.264
Po pošteni vrednosti preko poslovnega izida
6.343.083
3.765.262
- tržni
5.020.169
3.308.712
- netržni
1.322.914
456.550
Po pošteni vrednosti preko kapitala
2.120.038
2.368.002
- tržni
-
-
- netržni
2.120.038
2.368.002
Posojila in depoziti
11.366.130
7.679.045
Skupaj finančne naložbe
38.789.118
36.916.225
Terjatve
3.078.697
6.860.998
Denar in denarni ustrezniki
15.135.143
29.803.246
Skupaj sredstva
57.002.958
73.580.469
OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti
24.484.993
10.346.132
Pogodbene obveznosti
10.526.790
17.309.223
Poslovne obveznosti
6.536.198
4.789.841
Skupaj obveznosti
41.547.981
32.445.196
79
KD
LETNO POROČILO 2022
Sredstva in obveznosti po pričakovani ročnosti
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročna sredstva
Dolgoročna finančna sredstva
6.464.836
8.814.387
Dolgoročne terjatve
33.125
33.125
Ostala dolgoročna sredstva
24.561.723
20.581.929
31.059.684
29.429.441
Kratkoročna sredstva
Kratkoročna finančna sredstva
32.324.281
28.101.839
Kratkoročne terjatve
3.117.981
6.966.334
Ostala kratkoročna sredstva
68.101.177
78.019.334
103.543.439
113.087.507
Skupaj sredstva
134.603.123
142.516.948
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti
1.807.818
10.119.780
Dolgoročne poslovne obveznosti
24.700
24.700
1.832.518
10.144.480
Kratkoročne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti
22.677.175
226.352
Kratkoročne pogodbene obveznosti
10.526.790
17.309.223
Kratkoročne poslovne obveznosti
6.511.498
4.765.141
39.715.463
22.300.716
Skupaj obveznosti
41.547.981
32.445.196
Likvidnostno tveganje
Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se odraža v možnosti nastanka likvidnostnih problemov oziroma v nezmožnosti
Skupine za tekoče izpolnjevanje obveznosti iz poslovanja Skupine.
Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z zagotavljanjem primerne strukture in ustrezne razpršenosti naložb, s planiranjem
prihodnjih denarnih tokov za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti ter z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih
naložb za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.
Tabele v nadaljevanju prikazujejo različne obveznosti Skupine glede na njihovo ročnost.
Pregled zapadlosti obveznosti v letu 2022 – nediskontirani denarni tokovi
(v EUR)
Knjigovodska
vrednost
Brez
zapadlosti
do 1 leta
1-3 let
3-5 let
nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)
1.425.305
-
83.008
1.466.468
-
-
Prejeta posojila
22.447.350
-
22.758.580
-
-
-
Druge finančne obveznosti
612.338
-
201.613
403.227
33.602
-
Pogodbene obveznosti
10.526.790
-
10.526.790
-
-
-
Rezervacije
129.186
-
430
-
-
128.756
Poslovne obveznosti
6.536.197
-
6.511.497
-
24.700
-
Skupaj obveznosti
41.677.166
-
40.081.918
1.869.695
58.302
128.756
80
KD
LETNO POROČILO 2022
Pregled zapadlosti obveznosti v letu 2021 – nediskontirani denarni tokovi
(v EUR)
Knjigovodska
vrednost
Brez
zapadlosti
do 1 leta
1-3 let
3-5 let
nad 5 let
Dolžniški vrednostni papirji (izdani)
1.444.447
-
84.122
1.570.285
-
-
Prejeta posojila
8.105.403
-
162.108
8.186.457
-
-
Druge finančne obveznosti
795.518
-
201.613
403.227
235.216
-
Izvedeni finančni instrumenti
764
-
764
-
-
-
Pogodbene obveznosti
17.309.223
-
17.309.223
-
-
-
Rezervacije
176.528
-
736
55.937
-
119.854
Poslovne obveznosti
4.789.841
-
4.765.141
-
24.700
-
Skupaj obveznosti
32.621.724
-
22.523.707
10.215.906
259.916
119.854
Analiza zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, namenjenih obvladovanju likvidnostnega tveganja, na dan 31. 12. 2022
(v EUR)
Knjigovodska
vrednost
Brez
zapadlosti
do 1 leta
1-3 let
3-5
let
nad
5 let
Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti
17.968.287
-
17.968.287
-
-
-
Dana posojila in depoziti
11.366.130
-
8.344.244
2.952.146
-
69.740
Terjatve
3.078.697
-
3.045.572
-
-
33.125
Denar in denarni ustrezniki
15.135.143
-
15.135.143
-
-
-
Skupaj
47.548.257
-
44.493.246
2.952.146
-
102.865
Analiza zapadlosti v plačilo finančnih sredstev, namenjenih obvladovanju likvidnostnega tveganja, na dan 31. 12. 2021
(v EUR)
Knjigovodska
vrednost
Brez
zapadlosti
do 1 leta
1-3 let
3-5 let
nad
5 let
Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni vrednosti
23.103.916
-
23.103.916
-
-
-
Dana posojila in depoziti
7.679.045
-
1.272.358
5.919.763
436.522
72.500
Terjatve
6.860.998
-
6.827.873
-
-
33.125
Denar in denarni ustrezniki
29.803.246
-
29.803.246
-
-
-
Skupaj
67.447.205
-
61.007.393
5.919.763
436.522
105.625
Finančna sredstva po zapadlosti
(v EUR)
Nezapadla in
neoslabljena
Zapadlo in
neoslabljeno
do 30 dni
Zapadlo in
neoslabljeno
od 31 do 90
dni
Zapadlo in
neoslabljeno
od 91 do 270
dni
Zapadlo in
neoslabljeno
nad 270 dni
Zapadlo in
oslabljeno –
bruto vrednost
(individualno)
Zapadlo in
oslabljeno –
popravek
vrednosti
(individualna
slabitev)
Skupaj
31. 12. 2022
Dolžniški vrednostni papirji
18.959.867
-
-
-
-
-
-
18.959.867
Posojila in depoziti
11.366.130
-
-
-
-
84.199
(84.199)
11.366.130
Terjatve
2.802.561
253.948
9.154
8.683
4.351
250.264
(250.264)
3.078.697
SKUPAJ
33.128.558
253.948
9.154
8.683
4.351
334.463
(334.463)
33.404.694
31. 12. 2021
Dolžniški vrednostni papirji
23.103.916
-
-
-
-
-
-
23.103.916
Posojila in depoziti
7.679.045
-
-
-
-
84.199
(84.199)
7.679.045
Terjatve
6.853.513
2.810
1.312
2.595
768
250.264
(250.264)
6.860.998
SKUPAJ
37.636.474
2.810
1.312
2.595
768
334.463
(334.463)
37.643.959
81
KD
LETNO POROČILO 2022
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje predstavlja potencialno izgubo Skupine v primeru, če tretja stranka oziroma dolžnik ne izpolni obveznosti.
Najbolj izpostavljena področja kreditnemu tveganju so finančne naložbe in posojila, pri čemer se Skupina sooča s tveganjem
nastanka finančne izgube zaradi neizpolnitve obveznosti in s tem razlike med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami
obveznosti.
Skupina je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju pri dolžniških vrednostnih papirjih, kjer tveganje zmanjšuje s čim večjo
izpostavljenostjo do izdajateljev z boljšo bonitetno oceno. Kreditno tveganje pri danih posojilih se zmanjšuje s pridobivanjem
in preverjanjem javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti
in z iskanjem različnih možnosti za zavarovanje terjatev.
Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno.
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2022
(v EUR)
AAA-A
BBB-B
CCC-C
Brez kreditne ocene
Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji
5.960.914
12.007.373
-
991.580
18.959.867
Posojila in depoziti
-
7.992.063
-
3.374.067
11.366.130
Skupaj finančne naložbe
5.960.914
19.999.436
-
4.365.647
30.325.997
Terjatve
57.798
33.125
-
2.987.774
3.078.697
Denar in denarni ustrezniki
-
15.095.399
-
39.744
15.135.143
Sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju
6.018.712
35.127.960
-
7.393.165
48.539.837
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju 31. 12. 2021
(v EUR)
AAA-A
BBB-B
CCC-C
Brez kreditne ocene
Skupaj
Dolžniški vrednostni papirji, vrednoteni po pošteni
2.901.183
17.526.842
-
2.675.891
23.103.916
Posojila in depoziti
-
3.342.620
-
4.336.425
7.679.045
Skupaj finančne naložbe
2.901.183
20.869.462
-
7.012.316
30.782.961
Terjatve
46.401
3.873.211
-
2.941.386
6.860.998
Denar in denarni ustrezniki
-
14.450.506
-
15.352.740
29.803.246
Sredstva, ki so izpostavljena kreditnemu tveganju
2.947.584
39.193.179
-
25.306.442
67.447.205
Analiza občutljivosti tržnih tveganj
Dejavniki
Metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize občutljivosti za tiste vrste tržnih tveganj, katerim je Skupina
izpostavljena.
Dejavnik občutljivosti
Opis dejavnika
Sprememba obrestne mere
Vpliv na spremembo v tržnih obrestnih merah za ±50 bp (to pomeni: če se tržna obrestna
mera spremeni za 50 indeksnih točk (basic points), kolikšen je vpliv na dobiček in na
kapital).
Sprememba cen delnic
Vpliv na spremembe tržne cene finančnih sredstev se odraža pri spremembi cene delnice,
cene ID-delnice, cene strukturiranih vrednostnih papirjev in cene vzajemnih skladov 31.
decembra 2022 za ±15 %.
Tveganje spremembe cen lastniških vrednostnih papirjev
Gre za tveganje, povezano z lastniškimi vrednostnimi papirji, in sicer, da bodo cene le-teh nihale in s tem vplivale na
pričakovane donose finančnih sredstev oziroma njihovo izkazano vrednost v naložbenem portfelju Skupine. Za obvladovanje
tega tveganja Skupina svojo naložbeno politiko oblikuje tako, da dosega ustrezno sektorsko in geografsko razpršenost
delniških naložb, ne presega dovoljenih limitov izpostavljenosti do posameznega izdajatelja ter sredstva nalaga v naložbe z
ustreznim razmerjem med tveganjem in donosnostjo.
82
KD
LETNO POROČILO 2022
2022
(v EUR)
Vpliv na dobiček pred
davki
Vpliv na kapital
Sprememba cen delnic + 15%
874.892
318.006
Sprememba cen delnic - 15%
(874.892)
(318.006)
2021
(v EUR)
Vpliv na dobiček pred
davki
Vpliv na kapital
Sprememba cen delnic + 15%
564.789
355.200
Sprememba cen delnic - 15%
(564.789)
(355.200)
Obrestno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere odraža tveganje, da se bo poštena vrednost prihodnjih denarnih tokov finančnih
instrumentov zmanjšala glede na pričakovanja o prihodnjih denarnih tokovih ob nakupu finančnega instrumenta. Lahko se
odrazi v spremembi tržne vrednosti naložb v dolžniške vrednostne papirje s fiksnimi donosi, razen v primeru njihove razvrstitve
v skupino naložb, ki se držijo do zapadlosti ali pa v tveganju, povezanim z zmožnostjo reinvestiranja finančnih sredstev ob
zapadlosti naložb v najmanj enakih pogojih kot za finančna sredstva, ki so zapadla.
Za obvladovanje obrestnega tveganja Skupina uporablja naslednje postopke:
- v primeru obveznosti z vnaprej določljivimi denarnimi tokovi uporablja postopke imunizacije, s katero izenačuje
povprečno trajanje naložb s povprečnim trajanjem obveznosti;
- zagotavljanje ujemanja aktivnih in pasivnih obrestnih mer;
- zagotavljanje ustrezne strukture naložb glede na donosnost in trajanje.
Izpostavljenost obrestnemu tveganju
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolžniški vrednostni papirji
18.959.867
23.103.916
Posojila in depoziti
11.366.130
7.679.045
Denar in denarni ustrezniki
15.135.143
29.803.246
Obrestovana finančna sredstva
45.461.140
60.586.207
Izdane obveznice
1.425.305
1.444.447
Prejeta posojila
22.447.350
8.105.403
Obrestovane finančne obveznosti
23.872.655
9.549.850
Spodnja tabela povzema rezultate analize občutljivosti za cene dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev, pri čemer prikaz
vpliva na kapital izključuje vpliv na izkaz poslovnega izida.
2022
(v EUR)
Vpliv na dobiček pred
davki
Vpliv na kapital
Sprememba obrestne mere + 50 bt
75.839
-
Sprememba obrestne mere - 50 bt
(75.839)
-
2021
(v EUR)
Vpliv na dobiček pred
davki
Vpliv na kapital
Sprememba obrestne mere + 50 bt
173.279
-
Sprememba obrestne mere - 50 bt
(173.279)
-
83
KD
LETNO POROČILO 2022
Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje, da se bo razmerje med domačo valuto, v kateri se vrednotijo naložbe, in valuto, v kateri je
izražena vrednost posamezne naložbe, gibalo v takšni smeri, da bo to negativno vplivalo na vrednost naložb.
Skupina posluje večinoma v Sloveniji, tako da ni izpostavljena pomembnemu valutnemu tveganju.
2.6.3. Hierarhija poštene vrednosti
Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali poravnati dolg med
dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. Ocena poštene vrednosti finančnih naložb je odvisna od
razpoložljivosti tržnih podatkov, na osnovi katerih Skupina lahko ocenjuje pošteno vrednost. Za merjenje finančnih sredstev po
poštenih vrednostih in njihovo razvrščanje v hierarhije Skupina uporabi tehnike ocenjevanja vrednosti, predstavljene v poglavju
2.5.6.
Sredstva terjatev iz poslovanja in obveznosti iz poslovanja, ki so kratkoročne narave, niso vključena v prikaz sredstev in
obveznosti po pošteni vrednosti, ker se zanje ugotavlja, da je knjigovodska vrednost zelo dober približek poštene vrednosti.
Finančna sredstva in obveznosti po hierarhiji poštene vrednosti
(v EUR)
Knjigovodska
vrednost
31. 12. 2022
Poštena
vrednost
31. 12. 2022
Nivo 1
Nivo 2
Nivo 3
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida
24.311.370
24.311.370
22.988.456
-
1.322.914
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala
2.120.038
2.120.038
-
-
2.120.038
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
26.431.408
26.431.408
22.988.456
-
3.442.952
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Dana posojila in depoziti
11.366.130
11.366.130
-
-
11.366.130
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
11.366.130
11.366.130
-
-
11.366.130
Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni inštrumenti
-
-
-
-
-
Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti
-
-
-
-
-
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Izdane obveznice
1.425.305
1.494.478
1.494.478
-
-
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
1.425.305
1.494.478
1.494.478
-
-
(v EUR)
1. 1. 2022
Dobički /
(izgube) v
IPI
Dobički /
(izgube) v
IVD
Nakupi
Prodaje
31. 12. 2022
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida
456.550
68.868
-
1.404.010
(606.514)
1.322.914
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala
2.368.002
-
(247.964)
-
-
2.120.038
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
2.824.552
68.868
(247.964)
1.404.010
(606.514)
3.442.952
Do 31. 12. 2022 Skupina ni izvedla prerazvrstitve finančnih sredstev med skupinami zaradi spremembe namena uporabe teh
sredstev, prav tako ni prišlo do prerazvrstitev zaradi spremembe tržnih razmer na kapitalskih trgih.
(v EUR)
Knjigovodska
vrednost
31. 12. 2021
Poštena
vrednost
31. 12. 2021
Nivo 1
Nivo 2
Nivo 3
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida
26.869.178
26.869.178
26.412.628
-
456.550
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala
2.368.002
2.368.002
-
-
2.368.002
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
29.237.180
29.237.180
26.412.628
-
2.824.552
84
KD
LETNO POROČILO 2022
Finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
Dana posojila in depoziti
7.679.045
7.679.045
-
-
7.679.045
Skupaj finančna sredstva, za katere je poštena vrednost razkrita
7.679.045
7.679.045
-
-
7.679.045
Finančna obveznost merjena po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni inštrumenti
764
764
764
-
-
Skupaj finančne obveznosti merjena po pošteni vrednosti
764
764
764
-
-
Obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
Izdane obveznice
1.444.447
1.472.142
1.472.142
-
-
Skupaj obveznosti, za katere je poštena vrednost razkrita
1.444.447
1.472.142
1.472.142
-
-
(v EUR)
1. 1. 2021
Dobički /
(izgube) v
IPI
Dobički /
(izgube) v
IVD
Nakupi
Prodaje
31. 12. 2021
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko poslovnega izida
243.356
113.035
-
219.967
(119.808)
456.550
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko kapitala
2.198.804
-
169.198
-
-
2.368.002
Skupaj finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
2.442.160
113.035
169.198
219.967
(119.808)
2.824.552
2.7. POROČANJE PO POSLOVNIH ODSEKIH
Področni oziroma območni odseki so posamezni deli poslovanja Skupine, ki so izpostavljeni različnim stopnjam
dobičkonosnosti, možnostim za rast, pričakovanjem glede prihodnosti in tveganjem. Področni odsek je tako prepoznaven
sestavni del Skupine, ki se ukvarja s skupino sorodnih proizvodov ali storitev, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od
tistih v drugih področnih odsekih. Območni odsek je prepoznaven sestavni del Skupine, ki se ukvarja s proizvodi in storitvami
v posebnem gospodarskem okolju, ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih sestavnih delih, delujočih v
drugih gospodarskih okoljih.
Glavne dejavnosti Skupine oziroma področni odseki so naslednji:
– finančne storitve, ki vključujejo upravljanje tržnih in netržnih finančni naložb, upravljanje prostih denarnih
sredstev z namenom ustvarjanja finančnih donosov
– nepremičnine, ki zajemajo razvoj nepremičninskih projektov in upravljanje nepremičninskega portfelja.
Skupina posluje predvsem v Sloveniji, zanemarljiv delež pa v državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.
Bistvene spremembe v posameznih postavkah so pojasnjene v poglavju pojasnil k posameznim postavkam računovodskih
izkazov. Poslovodstvo ne spremlja denarnih tokov na podlagi poslovnih odsekov.
2.7.1. Podatki o poslovanju po področnih odsekih
Leto 2022
(v EUR)
Finančno
poslovanje
Nepremičnine
Skupina
1. 1. - 31. 12. 2022
Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva
-
1.687.674
1.687.674
Prihodki od najemnin
150.557
426.676
577.233
Prihodki iz drugih storitev
394.118
231.277
625.395
Prihodki iz prodaje nepremičninskih projektov
-
10.664.601
10.664.601
Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami
(500.239)
-
(500.239)
Čisti prihodki od prodaje
44.436
13.010.228
13.054.664
Obrestni prihodki
1.329.405
-
1.329.405
Obrestni prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami
(243.693)
-
(243.693)
Obrestni odhodki
(163.886)
(620.039)
(783.925)
Obrestni odhodki iz odnosov z odvisnimi družbami
-
243.693
243.693
Neto obrestni prihodki
921.826
(376.346)
545.480
85
KD
LETNO POROČILO 2022
Amortizacija osnovnih in neopredmetenih sredstev
(235.723)
(144.106)
(379.829)
Amortizacija naložbenih nepremičnin
(109.935)
-
(109.935)
Oslabitev naložbenih nepremičnin
(257.035)
-
(257.035)
Odprava oslabitev naložbenih nepremičnin
795.371
336.514
1.131.885
Poslovni izid pred davki
(2.424.696)
(158.351)
(2.583.047)
Davki
115.041
25.050
140.091
Čisti poslovni izid
(2.309.655)
(133.301)
(2.442.956)
(v EUR)
Finančne
storitve
Nepremičnine
Skupina
31. 12. 2022
Opredmetena in neopredmetena sredstva
1.311.809
529.300
1.841.109
Naložbene nepremičnine
6.826.606
7.645.591
14.472.197
Pridružene družbe
7.663.994
-
7.663.994
Zaloga
-
52.966.034
52.966.034
Finančne naložbe
30.797.055
7.992.063
38.789.118
Denar
14.228.941
906.202
15.135.143
Druga sredstva
1.467.776
4.799.867
6.267.643
Sredstva
62.296.181
74.839.057
137.135.238
Finančne obveznosti
2.037.643
22.447.350
24.484.993
Poslovne in pogodbene obveznosti
377.024
17.097.454
17.474.478
Obveznosti
2.414.667
39.544.804
41.959.471
Leto 2021
(v EUR)
Finančno
poslovanje
Nepremičnine
Skupina
1. 1. - 31. 12. 2021
Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva
-
703.290
703.290
Prihodki od najemnin
150.416
453.143
603.559
Prihodki iz drugih storitev
370.172
158.148
528.320
Prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami
(481.777)
-
(481.777)
Čisti prihodki od prodaje
38.811
1.314.581
1.353.392
Obrestni prihodki
1.404.080
-
1.404.080
Obrestni prihodki iz odnosov z odvisnimi družbami
(224.944)
-
(224.944)
Obrestni odhodki
(593.257)
(299.896)
(893.153)
Obrestni odhodki iz odnosov z odvisnimi družbami
-
224.944
224.944
Neto obrestni prihodki
585.879
(74.952)
510.927
Amortizacija osnovnih in neopredmetenih sredstev
(242.959)
(147.626)
(390.585)
Amortizacija naložbenih nepremičnin
(103.936)
-
(103.936)
Oslabitev naložbenih nepremičnin
(50.600)
-
(50.600)
Odprava oslabitev naložbenih nepremičnin
-
874.531
874.531
Poslovni izid pred davki
(1.276.143)
292.235
(983.908)
Davki
(248.742)
159.796
(88.946)
Čisti poslovni izid
(1.524.885)
452.031
(1.072.854)
(v EUR)
Finančne
storitve
Nepremičnine
Skupina
31. 12. 2021
Opredmetena in neopredmetena sredstva
985.426
587.349
1.572.775
Naložbene nepremičnine
6.600.314
4.844.916
11.445.230
Pridružene družbe
7.112.187
-
7.112.187
Zaloga
-
48.216.088
48.216.088
Finančne naložbe
33.573.605
3.342.620
36.916.225
86
KD
LETNO POROČILO 2022
Denar
29.055.740
747.506
29.803.246
Druga sredstva
6.115.474
5.077.832
11.193.306
Sredstva
83.442.746
62.816.311
146.259.057
Finančne obveznosti
2.240.729
8.105.403
10.346.132
Poslovne in pogodbene obveznosti
381.605
22.527.059
22.908.664
Obveznosti
2.622.334
30.632.462
33.254.796
2.7.2. Podatki o poslovanju po posameznih območnih odsekih
Skupina ima svoje poslovanje razširjeno na treh glavnih geografskih območjih. Glavno območje poslovanja Skupine je
Slovenija.
Skupina posluje predvsem v Sloveniji, državah Evropske unije in drugih državah jugovzhodne Evrope.
(v EUR)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Čisti prihodki od prodaje
Slovenija
13.024.610
1.323.314
EU
27.096
28.232
Druge države
2.958
1.846
Skupaj
13.054.664
1.353.392
Analiza investicij v opredmetena in neopredmetena sredstva
Slovenija
647.016
78.961
EU
-
-
Druge države
-
-
Skupaj
647.016
78.961
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Sredstva
Slovenija
121.697.558
119.121.136
EU
13.201.665
22.229.837
Druge države
2.236.015
4.908.084
Skupaj
137.135.238
146.259.057
Pridružena podjetja
Slovenija
7.663.994
7.112.187
Skupaj
7.663.994
7.112.187
87
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
2.8.1. Neopredmetena sredstva
(v EUR)
Dobro ime
Programska oprema
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. 1. 2021
-
122.079
122.079
Povečanje
-
-
-
Stanje 31. 12. 2021
-
122.079
122.079
Stanje 1. 1. 2022
-
122.079
122.079
Povečanje
-
1.392
1.392
Stanje 31. 12. 2022
-
123.471
123.471
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. 1. 2021
-
77.896
77.896
Amortizacija
-
6.490
6.490
Zmanjšanje
-
-
-
Stanje 31. 12. 2021
-
84.386
84.386
Stanje 1. 1. 2022
-
84.386
84.386
Amortizacija
-
6.231
6.231
Zmanjšanje
-
-
-
Stanje 31. 12. 2022
-
90.617
90.617
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2021
-
37.693
37.693
Stanje 31. 12. 2022
-
32.854
32.854
2.8.2. Opredmetena osnovna sredstva
(v EUR)
Zgradbe in
zemljišča
Pravica do
uporabe –
zgradbe
Oprema za
opravljanje dejavnosti
Pisarniška in
druga oprema
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. 1. 2021
-
1.289.526
905.059
628.931
2.823.516
Povečanje
-
-
2.979
75.982
78.961
Zmanjšanje
-
-
-
(53.765)
(53.765)
Stanje 31. 12. 2021
-
1.289.526
908.038
651.148
2.848.712
Stanje 1. 1. 2022
-
1.289.526
908.038
651.148
2.848.712
Povečanje
-
-
79.091
567.925
647.016
Zmanjšanje
-
-
-
(4.367)
(4.367)
Stanje 31. 12. 2022
-
1.289.526
987.129
1.214.706
3.491.361
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. 1. 2021
-
337.733
269.511
369.620
976.864
Amortizacija
-
184.218
134.728
65.150
384.096
Zmanjšanje
-
-
(360)
(46.970)
(47.330)
Stanje 31. 12. 2021
-
521.951
403.879
387.800
1.313.630
Stanje 1. 1. 2022
-
521.951
403.879
387.800
1.313.630
Amortizacija
-
184.218
133.099
56.280
373.597
Zmanjšanje
-
-
-
(4.121)
(4.121)
Stanje 31. 12. 2022
-
706.169
536.978
439.959
1.683.106
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2021
-
767.575
504.159
263.348
1.535.082
Stanje 31. 12. 2022
-
583.357
450.151
774.747
1.808.255
88
KD
LETNO POROČILO 2022
V letu 2022 je skupina izkazala 18.432 evrov (2021: 23.110 evrov) stroškov obresti za obveznosti iz najema, ki so izkazani
med odhodki za obresti (pojasnilo 2.9.6.) in 201.613 evrov (2021: 201.613 evrov) skupnega denarnega toka za najeme. Stroški,
povezani s kratkoročnimi najemi in najemi sredstev majhne vrednosti, so razkriti med stroški storitev (pojasnilo 2.9.10.).
Skupina nima finančnih obvez iz naslova nakupa opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmetena osnovna sredstva niso
zastavljena za zavarovanje obveznosti družbe.
2.8.3. Naložbene nepremičnine
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
NABAVNA VREDNOST
Stanje na začetku obdobja
24.003.408
24.002.188
Nabave
2.765.051
-
Prodaje
(505.033)
-
Tečajne razlike
2.035
1.220
Stanje na koncu obdobja
26.265.461
24.003.408
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje na začetku obdobja
12.558.178
13.278.165
Amortizacija
109.936
103.935
Slabitve / odprave oslabitve
(874.850)
(823.922)
Stanje na koncu obdobja
11.793.264
12.558.178
NEODPISANA VREDNOST
14.472.197
11.445.230
V izkazu poslovnega izida so bile pripoznane naslednje postavke:
(v EUR)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin
427.093
453.559
Neposredni poslovni stroški naložbenih nepremičnin, ki prinašajo najemnine
58.140
57.930
Skupina je v letu 2022 oddala v najem trgovski lokal v poslovno-stanovanjskem objektu Šumi in zato prenesla lokal iz postavke
zaloge nabavno vrednost med naložbene nepremičnine. Skupina je v letu 2022 prodala dve zemljišči.
Poslovodstvo je v letu 2022 presojalo ali obstajajo razlogi za slabitev naložbenih nepremičnin.
V letu 2022 je skupina pripoznala 257.035 evrov (2021: 50.600 evrov) oslabitev naložbenih nepremičnin in 1.131.885 evrov
(2021: 874.522 evrov) odprave oslabitev naložbenih nepremičnin, ki so izkazane med drugimi prihodki iz poslovanja (pojasnilo
2.9.2.)
Za nepremičnine Maribox, Glince in zemljišče Dobanovci so zadnje ocenjevanje nadomestljive vrednosti naložbenih
nepremičnin opravili zunanji pooblaščeni cenilci nepremičnin na dan 31. 12. 2022.
Nepremičnina Maribox
Nepremičninski kompleks v naravi predstavlja 29.577,17 m2 skupne neto tlorisne površine in 622 garažnih mest. Površina
zemljišča znaša 14.522 m2.
Skupina je na dan 31. 12. 2022 na podlagi ocenjene poštene vrednosti naložbene nepremičnine oslabila zemljišče v višini
257.035 evrov in odpravila oslabitev zgradbe v višini 795.370 evrov. Ocenjevalec je pošteno vrednost naložbene nepremičnine
ocenil z na donosu zasnovanem načinu in metodo preostale vrednosti.
Ocena vrednosti je zajemala naslednje elemente obravnavane nepremičnine:
- zemljišče – gradbena parcela, zemljišče za gradnjo in zemljišče cest;
- komunalna opremljenost objekta in okolice;
- izboljšave (poslovni objekt z garažno hišo in zunanja ureditev);
- potencial vrednosti izgradnje poslovnega objekta.
89
KD
LETNO POROČILO 2022
Na podlagi tržnih podatkov so bile ocenjene najemnine za poslovne prostore (za trgovske in gostinske lokale ter garaže). Na
izračunani stanovitni dobiček je bila uporabljena mera kapitalizacije v višini 7,629 % (2021: 7,928 %), ki je bila izračunana:
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Realna netvegana donosnost
1,009 %
0,490 %
Premija za tveganje
5,5 %
6,0 %
Premija za ohranitev glavnice
1,120 %
1,438 %
Mera kapitalizacije
7,629 %
7,928 %
Za oceno vrednosti potencialnega dopolnilnega razvoja je bila uporabljena metoda preostale vrednosti in 5,004 % (2021: 5,245
%) diskontna stopnja.
Nepremičnina Glince
Zemljišče Glince (k.o. 1755) v naravi predstavlja zemljišče v izmeri 46.871,67 m2. Skupina je na podlagi ocene nadomestljive
vrednosti zemljišča, ki jo je na dan 31. 12. 2022 ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, odpravila oslabitev
zemljišča v višini 336.515 evrov (2021: oslabitev 679.927 evrov). Cenilec je uporabil način tržnih primerjav, saj je ocenil, da je
za tovrstno nepremičnino možno najti kvalitetne primerljive posle, saj so transakcije (ponudbe) s primerljivimi nepremičninami
običajne in pogoste. Za oceno nadomestljive vrednosti zemljišča Glince na dan 31. 12. 2021 je bil prav tako uporabljen način
tržnih primerjav.
Nepremičnina Dobanovci, Srbija
Zemljišče Dobanovci v Srbiji obsega 112.997 m2. Ocena zemljišča je bila izvedena z načinom tržnih primerjav, kjer je cenilec
na podlagi pridobljenih prodaj primerljivih nepremičnin in na podlagi opravljenih analiz in prilagoditev pridobil indikativne
vrednosti in na osnovi tega postopka sklepal o tržni vrednosti nepremičnine. Pri izračunu aritmetične sredine pridobljenih cen
je cenilec upošteval 15 % diskonta. Na podlagi ocenjene vrednosti je poslovodstvo ocenilo, da ni znamenj oslabitve zemljišča.
Za oceno nadomestljive vrednosti zemljišča Dobanovci na dan 31. 12. 2021 je bil tudi uporabljen način tržnih primerjav.
Skupina za amortiziranje naložbenih nepremičnin uporablja enakomerno časovno amortiziranje in v letu 2022 ni spreminjala
amortizacijskih stopenj.
Skupina nima naložbenih nepremičnin, danih za poroštvo. Trgovski lokal v objektu Šumi je pod hipoteko za zavarovanje
odplačila prejetega posojila, pridobljenega za namen gradnje objekta Šumi. Na drugih naložbenih nepremičninah ne obstajajo
pravne omejitve in niso zastavljene kot jamstvo za dolgove.
Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je na dan 31. 12. 2022 znašala 15.723.989 evrov (2021: 12.304.792 evrov).
2.8.4. Finančne naložbe v pridruženih družbah
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Stanje 1. 1.
7.112.187
6.590.964
Povečanje
-
95.370
Pripisi dobičkov in prevrednotenj
1.136.718
1.176.318
Izplačane dividende
(583.804)
(181.053)
Slabitve
(1.107)
(569.412)
Stanje 31. 12.
7.663.994
7.112.187
Med pridruženimi družbami je izkazana naložba v slovensko poslovno banko DBS d. d. Za namene kapitalske metode so
uporabljeni zadnji javno objavljeni revidirani konsolidirani podatki, to je Skupina DBS na dan 31. 12. 2021.
Za namen presoje znamenj oslabitve je bila s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij izdelana ocena poštene
vrednosti naložbe z metodo diskontiranih čistih denarnih tokov, pri čemer je bil uporabljen neposredni pristop do nivoja
lastniškega kapitala, dodatno pa so se pri oceni denarnega toka upoštevale tudi zahteve po kapitalski ustreznosti. Uporabljeni
so bili javno objavljeni podatki.
90
KD
LETNO POROČILO 2022
Uporabljene so bile naslednje predpostavke:
Netvegana mera donosa
1,8 %
Beta z zadolženostjo
1,27
Pribitek za kapitalsko tveganje
6 %
Pribitek za deželno tveganje
1,68 %
Pribitek za tveganje majhnega podjetja
2,1 %
Zahtevana mera donosa lastniškega kapitala
13,2 %
Na podlagi ocenjene vrednosti so bile pripoznane oslabitve v višini 1.107 evrov.
2.8.5. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročna posojila
Fizičnim osebam
69.741
74.477
Drugim družbam
2.952.145
3.011.687
3.021.886
3.086.164
Popravki vrednosti
-
(2.427)
Skupaj dolgoročna posojila
3.021.886
3.083.737
Kratkoročna posojila
Fizičnim osebam
1.977
3.358
Povezanim družbam
-
1.269.000
Drugim družbam
434.403
84.199
436.380
1.356.557
Popravki vrednosti
(84.199)
(103.869)
Skupaj kratkoročna posojila
352.181
1.252.688
Dolgoročni depoziti
Pri bankah
-
3.342.620
Skupaj dolgoročni depoziti
-
3.342.620
Dolgoročni depoziti
Pri bankah
7.992.063
-
Skupaj dolgoročni depoziti
7.992.063
-
Skupaj finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
11.366.130
7.679.045
Med posojili, danimi drugim družbam, skupina izkazuje terjatev do družbe, s sedežem v Republiki Italiji. Skladno s planom
prestrukturiranja italijanske družbe in na njem temelječih dogovorih, je družba od finančnih upnikov odkupila večje število
terjatev. Dolžnik je terjatev dolžan poravnati najkasneje do konca leta 2024, in sicer z dezinvestiranjem poslovno nepotrebnega
finančnega in nepremičninskega premoženja. Poslovodstvo na podlagi opravljenih analiz premoženja, namenjenega poplačilu,
meni, da to premoženje bistveno presega višino terjatev in da slabitev ni potrebna. Ob začetnem pripoznanju je bila glede na
planirane denarne tokove poplačil terjatev izračunana efektivna obrestna mera, po kateri se terjatev obrestuje.
Gibanje popravkov vrednosti posojil
v EUR)
12-mesečne pričakovane
kreditne izgube
Vseživljenjske
pričakovane kreditne
izgube
Stanje 1. 1. 2021
8.420
1.440.269
Povečanje
19.521
-
Zmanjšanje
(5.844)
(914.072)
Odprava slabitev med letom zaradi dokončnih odpisov
-
(441.998)
Stanje 31. 12. 2021
22.097
84.199
Stanje 1. 1. 2022
22.097
84.199
Zmanjšanje
(22.097)
-
Stanje 31. 12. 2022
-
84.199
91
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8.6. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Netržne delnice
2.120.038
2.368.002
Skupaj finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
2.120.038
2.368.002
Gibanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1. 1.
2.368.002
2.198.804
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko rezerv iz prevrednotenja
(247.965)
169.198
Stanje 31. 12.
2.120.038
2.368.002
Na dan 31. 12. 2022 skupina nima zastavljenih vrednostnih papirjev kot jamstvo za obveznosti
2.8.7. Finančna sredstva v posesti za trgovanje
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Tržne delnice
4.426.598
3.308.712
Drugi lastniški finančni instrumenti
593.571
-
Podjetniške obveznice
8.526.077
6.589.878
Državne obveznice
9.442.210
16.514.038
Skupaj finančna sredstva v posesti za trgovanje
22.988.456
26.412.628
Gibanje finančnih sredstev v posesti za trgovanje
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1. 1.
26.412.628
59.343.167
Nakupi
21.600.850
9.752.354
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko izkaza poslovnega izida
(1.923.152)
(401.891)
Povečanje zaradi obresti
613.212
938.903
Prodaje, odtujitve, plačane obresti
(23.715.082)
(43.219.905)
Stanje 31. 12.
22.988.456
26.412.628
2.8.8. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Komercialni zapisi
991.580
-
Skupaj finančna sredstva v posesti za trgovanje
991.580
-
Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Stanje na začetku leta
-
-
Nakupi
963.938
-
Povečanje zaradi obresti
27.642
-
Stanje tekočega leta
991.580
-
92
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8.9. Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za
trgovanje
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Netržni vrednostni papirji
1.322.914
456.550
Skupaj finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, ki niso v posesti za trgovanje
1.322.914
456.550
Gibanje finančnih sredstev, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za
trgovanje
(v EUR)
2022
2022
Stanje 1. 1.
456.550
243.356
Nakupi
1.404.010
219.967
Sprememba poštene vrednosti (+/-) preko izkaza poslovnega izida
68.868
113.035
Prodaje
(606.514)
(119.808)
Stanje 31. 12.
1.322.914
456.550
2.8.10. Zaloge
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Nepremičnine v izgradnji za trg
52.917.887
48.191.791
Drugo
48.147
24.297
Skupaj zaloge
52.966.034
48.216.088
Med nepremičninami v izgradnji za trg Skupina izkazuje nepremičninski projekt ''Šumi'' v Ljubljani, k. o. 1721. Zemljišče je na
dan 31. 12. 2022 pod hipoteko v vrednosti 25.000.000 evrov (2021: 35.500.000 evrov) v korist slovenske poslovne banke, ki
financira gradnjo projekta.
Zaloga nepremičninskega projekta Šumi se je v letu 2022 povečala za 17.767.031 evrov (2021: 13.822.091 evrov), in sicer
povečanje iz naslova opravljenih storitev v višini 17.381.833 evrov (2021: 13.699.554 evrov), stroškov dela v višini 9.203 evrov
(2021: 19.095 evrov) in 375.995 evrov obresti (2021: 99.952 evrov), ki so bile kapitalizirane v zalogo. Zmanjšanje zaloge
vključuje prodajo hotelskega dela objekta Šumi in prenos trgovskega lokala, ki ostaja v lasti skupine, na naložbene
nepremičnine.
Med drugimi zalogami Skupina izkazuje zaloge trgovskega blaga.
Na dan 31. 12. 2022 je bila za namen presoje čiste iztržljive vrednosti zaloge projekta Šumi ocenjena poštena vrednost
projekta. Poslovodstvo je na podlagi tako izračunane poštene vrednosti projekta ocenilo, da prevrednotenje zaloge na nižjo
čisto iztržljivo vrednost ni potrebno, saj iztržljiva vrednost zaloge presega knjigovodsko vrednost zaloge.
Metodologija izračuna poštene vrednosti na dan 31. 12. 2022 se ni spremenila v primerjavi z ocenjevanjem poštene vrednosti
na dan 31. 12. 2021. Uporabljena je bila metoda preostale vrednosti.
Izračun prodajne vrednosti projekta je cenilec razdelil na oceno poštene vrednosti stanovanj, poslovnega dela objekta in
parkirnih mest. Cenilec je za oceno prodajne vrednosti stanovanj ocenil povprečne indikativne vrednosti stanovanj, pri kateri
je upošteval lokacijo projekta, popravljanje tržnih razmer in stopnjo razvitosti projekta. Ocena vrednosti poslovnega dela
objekta (lokali) je bila pripravljena na donosu zasnovanem načinu. Pri izračunu indikativne vrednosti poslovnega dela objekta
je bila upoštevana naslednja mera kapitalizacije:
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Realna netvegana donosnost
1,009 %
0,947 %
Premija za tveganje
5,500 %
5,500 %
Premija za ohranitev glavnice
1,001 %
1,245 %
Mera kapitalizacije
7,520 %
7,692 %
Indikativna vrednost parkirnih mest je bila ocenjena na načinu tržnih primerjav.
93
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8.11. Druga sredstva
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kratkoročno odloženi stroški
29.823
32.595
Druge terjatve
2.502.292
3.709.515
Skupaj druga sredstva
2.532.115
3.742.111
Med drugimi terjatvami je v višini 902.292 evrov (2021: 2.019.516 evrov) izkazan davek na dodano vrednost od prejetih in
danih avansov, povezanih z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Šumi.
2.8.12. Poslovne terjatve
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročne terjatve
33.125
33.125
kosmata vrednost
33.125
33.125
Terjatve do kupcev
106.107
30.381
kosmata vrednost
151.872
76.146
popravek vrednosti
(45.765)
(45.765)
Poslovne terjatve do države
57.798
47.847
kosmata vrednost
57.798
47.847
Poslovne terjatve za dane predujme
1.304.799
846.003
kosmata vrednost
1.304.799
846.003
Druge kratkoročne poslovne terjatve
1.576.868
5.903.642
kosmata vrednost
1.781.367
6.108.141
popravek vrednosti
(204.499)
(204.499)
Skupaj poslovne terjatve
3.078.697
6.860.998
Druge kratkoročne poslovne terjatve v višini 809.347 evrov (2021: 5.894.112 evrov) se nanašajo na terjatve za denarna
sredstva na trgovalnih računih, 418.551 evrov pa na nezapadle neporavnane prodaje vrednostnih papirjev.
Gibanje popravkov vrednosti poslovnih terjatev
v EUR
Popravki
vrednosti
Stanje 1. januarja 2021
273.846
Oblikovanje
-
Odprava
(23.582)
Stanje 31. decembra 2021
250.264
Stanje 1. januarja 2022
250.264
Oblikovanje
-
Odprava
-
Stanje 31. decembra 2022
250.264
2.8.13. Denar in denarni ustrezniki
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Denarna sredstva v blagajni in na računih
2.847.084
14.452.574
Depoziti
-
2.930.000
Druga denarna sredstva
12.288.059
12.420.672
Skupaj denar in denarni ustrezniki
15.135.143
29.803.246
Druga denarna sredstva večinoma zajemajo denarna sredstva, naložena v okviru pogodbe o upravljanju portfelja.
94
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8.14. Osnovni kapital
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Osnovni kapital
1.304.123
1.304.123
Število navadnih imenskih delnic z oznako SKDR
156.260
156.260
2.8.15. Kapitalske rezerve
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Vplačani presežek kapitala
18.977.399
18.977.399
Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala
251.844
251.844
Učinki transakcij z lastniki neobvladujočega deleža
3.383.915
3.399.787
Skupaj kapitalske rezerve
22.613.158
22.629.030
2.8.16. Rezerve iz dobička
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Zakonske rezerve
19.449
19.449
Rezerve za lastne delnice
9.024
9.024
Lastne delnice
(9.024)
(9.024)
Skupaj rezerve iz dobička
19.449
19.449
Lastne delnice
1. 1. 2022
Povečanje
Zmanjšanje
31. 12. 2022
Delež (%) v
31. 12. 2022*
Število delnic SKDR
15.625
-
(15.613)
12
0,01
Knjigovodska vrednost
9.024
-
-
9.024
-
*delež v osnovnem kapitalu
1. 1. 2021
Povečanje
Zmanjšanje
31. 12. 2021
Delež (%) v
31. 12. 2021*
Število delnic SKDR
2.312
13.313
-
15.625
10,00
Knjigovodska vrednost
9.024
-
-
-
-
Družba KD je v letu 2021 v zastavo prejela 10.839 lastnih delnic z oznako SKDR za zavarovanje terjatev. Odvisna družba je
v letu v zavarovanje terjatev prejela v zastavo 2.474 delnic z oznako SKDR.
2.8.17. Prevedbena rezerva
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Prevedbena rezerva
(842.147)
(844.141)
Skupaj prevedbena rezerva
(842.147)
(844.141)
95
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8.18. Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti
(63.802)
137.050
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti – pridružena podjetja
9.345
(496)
Skupaj rezerve, nastale zaradi vrednotenja na pošteno vrednost
(54.457)
136.554
2.8.19. Zadržani dobički
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Čisti izid lastnikov obvladujoče družbe
(2.442.956)
(1.040.484)
Preneseni izid lastnikov obvladujoče družbe
74.412.531
87.952.855
Skupaj zadržani dobički
71.969.575
86.912.371
2.8.20. Rezervacije
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Rezervacije iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov
430
736
Rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov
-
55.938
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade
128.756
119.854
Skupaj rezervacije
129.186
176.528
Glavne predpostavke, vključene v izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, so:
– pričakovana rast plač je enaka diskontni stopnji,
– trenutno veljavne višine odpravnin in jubilejnih nagrad,
– fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti.
Rezervacije v višini 55.938 evrov se nanašajo na rezervacije za povračila škod po prodajni pogodbi družbe Adriatic Slovenica
iz leta 2019. Kupec lahko uveljavlja povračilo škode do poteka zastaralnega roka posameznega zahtevka oziroma do 2024.
Rezervacije za dana jamstva niso oblikovana, saj poslovodstvo ocenjuje, da ni prišlo do obvezujočega dogodka, ki bi povzročil
pravno ali posredno obvezo za poravnavo jamstev.
Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1.1.
119.854
132.919
Povečanje
8.902
294
Poraba
-
(1.149)
Zmanjšanje
-
(12.210)
Stanje 31.12.
128.756
119.854
Gibanje drugih dolgoročnih rezervacij
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1.1.
55.938
155.938
Povečanje
-
-
Zmanjšanje
(55.938)
(100.000)
Stanje 31.12.
-
55.938
96
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8.21. Finančne obveznosti
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Posojila pri bankah
-
8.105.403
Izdane obveznice
1.383.460
1.402.040
Obveznosti iz najema
424.358
612.337
Skupaj dolgoročne finančne obveznosti
1.807.818
10.119.780
Posojila pri bankah
22.447.350
-
Izdane obveznice
41.845
42.407
Obveznosti iz najema
187.980
183.181
Druge finančne obveznosti
-
764
Skupaj kratkoročne finančne obveznosti
22.677.175
226.352
Skupaj finančne obveznosti
24.484.993
10.346.132
Posojila pri bankah
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1. 1.
8.105.403
-
Povečanje
14.292.643
8.092.461
Zmanjšanje
-
-
Obračunane obresti
375.994
74.952
Plačilo obresti
(326.690)
(62.010)
Stanje 31. 12.
22.447.350
8.105.403
Izdane obveznice
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1. 1.
1.444.447
6.336.317
Zmanjšanje
(18.580)
(4.767.300)
Obračunane obresti
83.342
453.765
Plačilo obresti
(83.904)
(578.335)
Stanje 31. 12.
1.425.305
1.444.447
Odkupljene obveznice v letu
(število)
2022
2021
KDH3
929
3.365
SKD2
-
47
Obveznosti iz najema
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1. 1.
795.518
974.022
Povečanje
-
-
Zmanjšanje
(183.180)
(178.504)
Obračunane obresti
18.432
23.110
Plačilo obresti
(18.432)
(23.110)
Stanje 31. 12.
612.338
795.518
Denarni tok iz naslova plačanih najemnin v letu 2022 je 201.613 evrov (2021: 201.613 evrov).
Obveznice KDH3 so bile izdane kot zamenjava za prednostne delnice KDHP v letu 2013. Na skupščini družbe KD Group, 29.
8. 2013, je bilo izglasovano zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom prednostnih delnic in njihovo zamenjavo z novoizdanimi
obveznicami. Vsak imetnik prednostnih delnic KDHP je za posamezno delnico prejel eno novoizdano obveznico (KDH3) z
nominalnim zneskom 20,00 evrov. Do prejema obveznic so bili upravičeni vsi delničarji, imetniki prednostnih delnic, ki so bili
na dan vpisa sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala (15. 11. 2013) vpisani v delniško knjigo pri KDD – Centralni klirinško –
depotni družbi, d. d. Obveznice KDH3 so bile izdane 16. 5. 2014. Dne 27. 6. 2019 je KDD d. d. na zahtevo KD Group kot
97
KD
LETNO POROČILO 2022
izdajatelja opravil izbris 136.402 obveznic z oznako KDH3. Pred izbrisom je imela družba izdanih 215.107 obveznic KDH3 z
nominalno vrednostjo 4.302.140 evrov.
Podatki o obveznici KDH3
Oznaka
KDH3
Izdajatelj
KD Group d. d.
Vrsta vrednostnega papirja
podrejena imenska obveznica
Oblika vrednostnega papirja
nematerializirana
Nominalna vrednost
20,00 EUR
Število apoenov
78.705
Skupna nominalna vrednost
1.574.100 EUR
Vrsta obrestne mere
nespremenljiva
Višina letne obrestne mere
6,00 % p. a.
Način izračuna obresti
linearno
Dospetje glavnice
30. 6. 2024
Zapadlost obresti
enkrat letno
Dospetje kuponov
30. 6.
Zapadlost prvega kupona
30. 6. 2015
2.8.22. Pogodbene obveznosti
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Prejete are za prodajo posameznih delov v objektu Šumi
-
-
Dolgoročne pogodbene obveznosti
-
-
Prejeti avansi za prodajo posameznih delov v objektu Šumi
4.451.455
11.230.089
Prejete are za prodajo posameznih delov v objektu Šumi
6.075.335
6.079.134
Kratkoročne pogodbene obveznosti
10.526.790
17.309.223
Skupaj pogodbene obveznosti
10.526.790
17.309.223
Kratkoročne pogodbene obveznosti zajemajo prejete avanse in are za sklenjene prodajne pogodbe za prodajo posameznih
delov v poslovnem in stanovanjskem delu objekta Šumi.
Pogodbene obveznosti predstavljajo obvezo skupine, da prenese posamezne dele v objektu Šumi. Obveznost se meri kot
znesek nadomestila, prejetega od kupca.
2.8.23. Poslovne obveznosti
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročne varščine
24.700
24.700
Druge dolgoročne poslovne obveznosti
-
-
Dolgoročne poslovne obveznosti
24.700
24.700
Obveznosti do dobaviteljev
1.635.684
1.791.142
Obveznosti do zaposlencev
155.362
152.638
Obveznosti do države (razen davek od dobička)
317.475
54.309
Obveznosti za prejete predujme
61.459
34.220
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
4.341.518
2.732.832
Kratkoročne poslovne obveznosti
6.511.498
4.765.141
Kratkoročno odloženi prihodki
1.847
2.403
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki
325.274
733.163
Vračunani stroški neizkoriščenega dopusta
84.369
74.032
Pasivne časovne razmejitve
411.490
809.598
Skupaj poslovne obveznosti
6.947.688
5.599.439
Druge kratkoročne poslovne obveznosti zajemajo zadržana sredstva izvajalcev gradnje objekta Šumi.
98
KD
LETNO POROČILO 2022
2.8.24 Pogojne obveznosti
Za vse davčne terjatve v skladu s Pogodbo o prodaji in nakupu družbe Adriatic Slovenica d. d. iz leta 2018 in vse zahtevke v
zvezi s kršitvijo jamstva obveznost družbe KD Group ne sme presegati skupnega zneska 61.250.000 evrov. Zahtevki kupca
so lahko vloženi do določenega zastaralnega roka, ki velja za davčno terjatev.
2.8.25. Dogodki po datumu izdelave izkaza finančnega položaja
Dne 28. 12. 2022 je odvisna družba KD Priložnost d. o. o. sklenila pogodbi za nakup 100 % deležev v družbah ONISAC, d. o.
o. in ASTRAEA d. o. o. Za prenos imetništva poslovnih deležev je skladno z določbami Zakona o igrah na srečo potrebno
predhodno soglasje Ministrstva za finance. Soglasje za prenos imetništva je bilo pridobljeno dne 6. 2. 2023. Prenos lastništva
je bil v sodni register vpisan z dnem 27. 2. 2023.
Dne 7. 2. 2023 je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo družbe KD zoper sklep sodišča o imenovanju skupnega zastopnika
delničarjev v postopku prenosa delnic KD Group na glavnega delničarja KD. Postopek določitve višine primerne denarne
odpravnine po 388. členu ZGD-1 manjšinskim delničarjem družbe KD Group se bo nadaljeval v letu 2023. Družba KD meni,
da je delničarjem izplačala primerno denarno odpravnino, saj so bila pri njenem izračunu, ki so ga izvedli neodvisni ocenjevalci
podjetij in nepremičnin, upoštevane vse zakonske zahteve.
Po datumu bilance stanja ni bilo drugih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti
dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.
2.9. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
2.9.1. Čisti prihodki od prodaje
v EUR
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Prihodki od prodanih kino vstopnic in gostinstva
1.687.674
703.290
Drugi prihodki iz pogodb s kupci
275.296
196.543
Prihodki od najemnin naložbenih nepremičnin
427.093
453.559
Prihodki od prodaje objekta Šumi
10.664.601
-
Skupaj čisti prihodki od prodaje
13.054.664
1.353.392
Skupina ni imela stroškov, nastalih za pridobitev ali izpolnitev pogodb s kupci.
2.9.2. Drugi prihodki iz poslovanja
v EUR
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Prihodki od odtujitve osnovnih sredstev
-
8.626
Prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnin
13.034
Odpisi obveznosti preteklih let
-
7.294
Odprava oslabitve naložbenih nepremičnin
1.131.885
874.522
Odprava oslabitve zaloge
479.880
-
Prevrednotovalni poslovni prihodki
166.527
2.114
Dotacije
118.550
237.560
Odprava dolgoročnih rezervacij
55.937
112.210
Prejete odškodnine
8.612
104.622
Drugi poslovni prihodki
581
258
Skupaj drugi prihodki iz poslovanja
1.975.006
1.347.206
99
KD
LETNO POROČILO 2022
Dotacije zajemajo 118.550 evrov (2021: 196.193 evrov) državnih pomoči, in sicer pomoč zaradi povišanja cen energentov v
višini 66.308 evrov ter 52.242 evrov (2021: 41.367 evrov) druge državne pomoči, predvsem iz naslova refundacij bolniških
nadomestil, oproščenih prispevkov za zaposlene starejše od 60 let in subvencij za zaposlovanje invalidov.
2.9.3. Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Dolžniški vrednosti papirji
Dobički
4.989
15.362
Izgube
(1.833.451)
(686.437)
Lastniški vrednostni papirji
Dobički
183.307
644.656
Izgube
(674.348)
-
Izvedeni finančni instrumenti
Izgube
(12.343)
(2.742)
Skupaj čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev v posesti za trgovanje
(2.331.846)
(29.161)
2.9.4. Čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega
izida
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Lastniški vrednostni papirji
Dobički
68.868
113.035
Skupaj čisti dobički / (izgube) iz drugih finančnih sredstev, merjenih po pošteni
vrednosti preko poslovnega izida
68.868
113.035
2.9.5. Prihodki iz dividend
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Prihodki iz dividend finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti preko poslovnega
izida
362.387
261.637
Skupaj prihodki iz dividend
362.387
261.637
2.9.6. Obrestni prihodki in odhodki
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Prihodki iz obresti posojil
398.275
222.725
Prihodki od obresti dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti
27.642
-
Prihodki iz obresti drugih sredstev
16.725
-
Skupaj prihodki iz obresti, pripoznani po efektivni obrestni meri
442.642
222.725
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Prihodki iz obresti brez uporabe efektivne obrestne mere - finančna sredstva v posesti za
trgovanje
613.212
938.903
Neto tečajne razlike
29.730
17.148
Skupaj drugi prihodki iz obresti in podobni prihodki
642.942
956.051
100
KD
LETNO POROČILO 2022
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Odhodki za obresti od bančnih posojil
(375.995)
(74.952)
Odhodki za obresti od izdanih obveznic
(83.342)
(453.765)
Obresti iz obveznosti za najeme
(18.432)
(23.110)
Negativne obresti od finančnih sredstev
(62.463)
(116.382)
Skupaj odhodki za obresti in podobni odhodki
(540.232)
(668.209)
2.9.7. Deleži v poslovnem izidu pridruženih družb
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Deleži v dobičkih / (izgubah) pridruženih družb
1.126.877
1.166.237
Skupaj deleži v poslovnem izidu pridruženih družb
1.126.877
1.166.237
2.9.8. Odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Odprava oslabitev finančnih naložb v pridruženih družbah
-
-
Oslabitev finančnih naložb v pridruženih družbah
(1.107)
(569.412)
Skupaj odprava oslabitev / (oslabitev) finančnih naložb v pridruženih družbah
(1.107)
(569.412)
2.9.9. Povečanje / (zmanjšanje) vrednosti zalog proizvodov
v EUR
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Povečanje vrednosti zalog nedokončane proizvodnje
7.011.268
13.818.601
Skupaj povečanje vrednosti zalog proizvodov
7.011.268
13.818.601
2.9.10. Stroški storitev
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov
17.430.634
13.732.187
Stroški prevoznih in poštnih storitev
27.331
28.207
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev
367.798
317.054
Stroški najemnin filmov
363.883
176.986
Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom
6.785
3.269
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev
40.100
20.051
Stroški zavarovalnih premij
89.719
88.133
Stroški sejmov, reklame, reprezentance
115.186
185.859
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev
39.990
33.138
Stroški intelektualnih in osebnih storitev
851.280
990.283
Stroški izobraževanj
13.812
21.622
Stroški drugih storitev
356.435
281.206
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah
60.680
16.952
Skupaj stroški storitev
19.763.633
15.894.947
101
KD
LETNO POROČILO 2022
Stroški storitev pri izdelavi proizvodov se nanašajo na stroške gradnje nepremičninskega projekta »Šumi«. Stroški se preko
postavke povečanje vrednosti zalog proizvodov prenesejo na zalogo (pojasnilo 2.8.10.).
Med stroški najemnin in vzdrževanja sredstev so izkazani naslednji stroški najemnin:
- najemnine poslovnih prostorov v višini 3.134 evrov (2021: 5.647 evrov);
- stroški kratkoročnih najemov in najemov sredstev majhnih vrednosti v višini 25.304 evrov (2021: 26.162 evrov).
2.9.11. Stroški dela
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Stroški plač
1.509.128
1.544.444
Stroški pokojninskega zavarovanja
166.872
169.501
Stroški socialnega zavarovanja
114.946
120.059
Drugi stroški dela
690.528
658.522
Skupaj stroški dela
2.481.474
2.492.526
2.9.12. Stroški amortizacije
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih sredstev
379.828
390.585
Amortizacija naložbenih nepremičnin
109.936
103.936
Skupaj amortizacija
489.764
494.521
2.9.13. Oslabitev naložbenih nepremičnin
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Oslabitev naložbenih nepremičnin
257.035
50.600
Skupaj oslabitev naložbenih nepremičnin
257.035
50.600
Oslabitev naložbenih nepremičnine je pojasnjena v pojasnilu 2.8.3.
2.9.14. Drugi odhodki
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Odškodnine
76.500
520.227
Dajatve, ki niso odvisne od poslovnega izida
63.904
63.039
Izplačila za humanitarne in kulturne namene
402.550
18.500
Drugi odhodki
8.307
5.064
Skupaj drugi odhodki
551.261
606.830
2.9.15. Davki
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Odmerjeni davek od dohodkov pravnih oseb
-
(77.413)
Prihodki/(odhodki) za odloženi davek
140.091
(11.533)
Skupaj davki
140.091
(88.946)
102
KD
LETNO POROČILO 2022
Na dan 31. 12. 2022 skupina nima oblikovanih odloženih terjatev za davek na prenesene davčne izgube odvisne družbe KD
Group, saj v sprejetem poslovnem načrtu v naslednjih treh letih ni predvidenih obdavčljivih dobičkov. KD Group tudi po prodaji
Skupine Adriatic Slovenica ostaja finančni oziroma nepremičninski holding, katerega glavni prihodki so dividende odvisnih
družb, ki so v večini izvzeti iz davčne osnove.
Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Dobiček pred obdavčitvijo
(2.583.047)
(983.908)
Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje
490.779
186.942
Neobdavčeni prihodki
308.735
488.523
Davčno nepriznani odhodki
(225.201)
(356.426)
Povečanje davčno priznanih odhodkov
-
109
Uporaba davčnih olajšav
-
(4.142)
Pripoznanje v preteklosti nepripoznanih davčnih izgub
-
17.833
Odprava v preteklosti oblikovanih odloženih terjatev za davek
-
(55.420)
Nepripoznane odložene terjatve za davek za davčne izgube
(549.263)
(365.124)
Davek iz prejšnjih let
-
-
Sprememba terjatev za odloženi davek
115.041
(1.241)
Odhodek za davek
140.091
(88.946)
Efektivna davčna stopnja
5,42%
-9,04%
V Sloveniji se davek obračunava po 19 % stopnji.
Odloženi davki
Odloženi davki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, in sicer prihodnje povrnitve (poravnave)
knjigovodske vrednosti sredstev (obveznosti), pripoznanih v bilanci stanja družbe, ter poslov in drugih poslovnih dogodkov v
obravnavanem obdobju, pobotano pripoznanih v računovodskih izkazih Skupine, kadar gre za isto davčno oblast. Skupina v
računovodskih izkazih prikazuje neto efekt odloženih davkov.
Pripoznani zneski odloženega davka
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Odložene terjatve za davek
584.421
451.735
Odložene obveznosti za davek
(36.880)
(91.398)
Skupaj odloženi davek
547.541
360.337
Odložene terjatve za davek se nanašajo predvsem na neizrabljene davčne izgube družb v skupini, za katere se načrtuje v
prihodnjih letih pozitivna davčna osnova.
Gibanje odloženih davkov
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Na začetku obdobja
360.337
427.271
Prehod MSRP 9
-
(23.254)
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida
140.091
(11.533)
V dobro / (breme) kapitala
47.113
(32.148)
Ob koncu obdobja
547.541
360.337
103
KD
LETNO POROČILO 2022
Odložene terjatve za davek po osnovah za obračun
(v EUR)
Rezervacije za
odpravnine ob
upokojitvi in
jubilejne nagrade
Prevrednotenje
naložb
Neizrabljene
davčne izgube
Skupaj
Stanje 1. 1. 2021
12.628
36.923
377.720
427.271
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida
(1.242)
(36.923)
62.629
24.464
V dobro / (breme) kapitala
-
-
-
-
Stanje 31. 12. 2021
11.386
-
440.349
451.735
Stanje 1. 1. 2022
11.386
-
440.349
451.735
V dobro / (breme) izkaza poslovnega izida
-
107.636
25.050
132.686
V dobro / (breme) kapitala
-
-
-
-
Stanje 31. 12. 2022
11.386
107.636
465.399
584.421
Odložene obveznosti za davek po osnovah za obračun
(v EUR)
Prevrednotenje naložb
Skupaj
Stanje 1. 1. 2021
23.254
23.254
V (dobro) / breme izkaza poslovnega izida
35.997
35.997
V (dobro) / breme kapitala
32.147
32.147
Stanje 31. 12. 2021
91.398
91.398
Stanje 1. 1. 2022
91.398
91.398
V (dobro) / breme izkaza poslovnega izida
(7.405)
(7.405)
V (dobro) / breme kapitala
(47.113)
(47.113)
Stanje 31. 12. 2022
36.880
36.880
Odloženi davki, obračunani preko drugega vseobsegajočega donosa v posameznem letu
(v EUR)
2022
2021
Rezerve, nastale zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti
- finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti preko vseobsegajočega donosa
47.113
(32.147)
Skupaj
47.113
-
Nepripoznane odložene terjatve za davek
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Odbitne začasne postavke
4.398.731
4.521.997
Neizrabljene davčne izgube
45.344.139
44.795.654
Stanje
49.742.870
49.317.651
Odložene terjatve za davek niso pripoznane, ker se ocenjuje, da dobički v naslednjih letih ne bodo zadoščali za koriščenje
davčnih izgub.
104
KD
LETNO POROČILO 2022
2.9.16. Čisti dobiček/izguba na delnico
Osnovni čisti dobiček na delnico, ki se nanaša na imetnike navadnih delnic obvladujočega podjetja, se izračuna tako, da se
čisti poslovni izid, ki se nanaša na navadne delničarje obvladujočega podjetja (čisti poslovni izid večinskih delničarjev,
zmanjšan za del dividend, ki pripadajo prednostnim delničarjem), deli s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju
uveljavljajočih se navadnih delnic.
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
Čisti dobiček poslovnega leta, pripadajoč večinskim lastnikom družbe
(2.442.956)
(1.040.484)
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic
156.248
156.248
Osnovni čisti dobiček/izguba na delnico (v EUR na delnico)
(15,64)
(6,66)
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico - skupaj
(15,64)
(6,66)
Čisti dobiček/izguba na delnico in popravljeni dobiček/izguba na delnico sta enaka.
Izračun tehtanega povprečnega števila izdanih navadnih delnic
(v EUR)
2022
2021
Število izdanih navadnih delnic na 1. 1.
156.260
156.260
Učinek lastnih delnic
(12)
(12)
Učinek umika lastnih delnic
-
-
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic
156.248
156.248
2.9.17. Dividende na delnico
V letu 2022 je bilo izplačanih 80,00 evrov (2021: 100,00 evrov) dividende na delnico.
2.9.18. Dodatna pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ki jih MSRP ne zahtevajo
Stroški, povezani z revizijsko družbo
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Zneski (z vključenim DDV), porabljeni za:
– revidiranje letnega poročila
37.454
67.710
– druge storitve revidiranja
3.660
11.468
41.114
79.178
Podatki o zaposlenih
V Skupini KD je bilo na 31. 12. 2022 37 zaposlenih, kar je 1 zaposleni manj kot ob koncu 2021.
105
KD
LETNO POROČILO 2022
Izobrazbena struktura zaposlenih v Skupini KD 31. 12. 2022 v primerjavi z 31. 12. 2021
Prejemki članov upravnega odbora, nadzornega sveta, zaposlenih po individualni pogodbi in članov revizijske
komisije za celotno Skupino
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Prejemki članov poslovodstva
396.521
392.945
Prejemki zaposlenih po individualni pogodbi
236.280
314.147
Skupaj
632.801
707.092
Pregled plačil članom organov upravnega odbora in vodstva obvladujoče družbe v letu 2022 v Skupini KD
2.10. POSLI S POVEZANIMI STRANKAMI
Skupina v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi osebami. Obvladujoča družba skupine je KD d. d., Ljubljana, Slovenija.
Lastniška struktura družbe KD d. d. je predstavljena v pojasnilu 1.10.3. Lastniška struktura.
Druge povezane osebe so člani poslovodstva in z njim povezane pravne in fizične osebe. Transakcije med povezanimi osebami
so opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji.
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Druge povezane osebe
2.720
2.720
Prodaja blaga in storitev
2.720
2.720
10,5
23,7
21,1
34,2
10,5
8,1
24,3
21,6
35,1
10,8
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0
Osnovna šola, poklicna šola
Srednja šola
Višja šola
Visoka šola oz. fakulteta
Magisterij in doktorat
Delež zaposlenih (v %)
Izobrazbene kategorije
31.12.2022
31.12.2021
Član upravnega odbora
oz. vodstva
Bruto plača
(fiksni del)
Variabilni
prejemki
Plačila za
opravljanje
funkcije in
sejnine
Zavarovalne
premije/
bonitete
Druge
bonitete
Povračila
stroškov
Regres za
letni
dopust in
jubilejna
nagrada
Dodatna
plačila
Skupaj
Milan Kneževič
-
-
10.000
157
-
-
-
-
10.157
Aleksander Sekavčnik
45.000
-
92.800
493
-
1.978
1.924
500
142.695
Tomaž Butina
-
-
82.826
157
-
-
-
-
82.983
Katarina Valentinčič Istenič
-
-
81.572
157
-
-
-
-
81.729
Matija Gantar
-
-
78.800
157
-
-
-
-
78.957
Skupaj
45.000
-
345.998
1.121
-
1.978
1.924
500
396.521
106
KD
LETNO POROČILO 2022
(V EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Druge povezane osebe
160.356
99.091
Nabava blaga in storitev
160.356
99.091
(V EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Druge povezane osebe
-
2.861.904
Nakupi finančnih naložb
-
2.861.904
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Pridružene družbe
-
-
Druge povezane osebe
54.195
4.392
Odprte obveznosti do povezanih podjetij
54.195
4.392
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dana posojila do drugih povezanih oseb
-
1.269.000
Dana posojila do povezanih oseb
-
1.269.000
Družba v letu 2022 ni odobrila posojil članom poslovodstva in z njimi povezanimi pravnimi osebami. Posojila do drugih
povezanih oseb so pojasnjena v pojasnilu 2.8.5.
Skupina 31. 12. 2022 ni imela danih poroštev članom upravnega odbora, nadzornih svetov in zaposlenim po individualni
pogodbi (31. 12. 2021: 0). Med pogodbenimi obveznostmi skupina izkazuje 1.124.594 evrov (2021: 284.127 evrov) prejetih ar
in avansov, plačanih s strani članov upravnega odbora in z njimi povezanimi pravnimi osebami, na podlagi pogodb o prodaji
in nakupu posameznih delov v objektu Šumi.
107
KD
LETNO POROČILO 2022
Računovodski izkazi s pojasnili
za družbo KD, finančna družba, d. d.,
za leto, končano 31. decembra 2022
108
KD
LETNO POROČILO 2022
Vsebina
3.1. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA......................................................................................................................................................... 110
3.2. RAČUNOVODSKI IZKAZI ................................................................................................................................................................................... 115
3.2.1. Bilanca stanja na 31. 12. 2022 ........................................................................................................................................................................ 115
3.2.2. Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2022 ................................................................................................................................. 116
3.2.3. Izid drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2022 ..................................................................................................... 116
3.2.4. Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2022 ....................................................................................................................... 117
3.2.5. Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2022 .................................................................................................................................... 118
3.3. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA .............................................................................................................................................. 119
3.4. TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV .................................................................................................................................. 120
3.4.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe ...................................................................................................................................... 120
3.4.2. Neopredmetena dolgoročna sredstva .......................................................................................................................................................... 122
3.4.3. Opredmetena osnovna sredstva ................................................................................................................................................................... 122
3.4.4. Naložbene nepremičnine ................................................................................................................................................................................ 124
3.4.5. Finančne naložbe ............................................................................................................................................................................................ 124
3.4.6. Terjatve ............................................................................................................................................................................................................. 127
3.4.7. Denarne postavke ........................................................................................................................................................................................... 128
3.4.8. Kapital .............................................................................................................................................................................................................. 128
3.4.9. Finančne in poslovne obveznosti ................................................................................................................................................................. 128
3.4.10. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade – drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih .................................................................... 129
3.4.11. Kratkoročne časovne razmejitve ................................................................................................................................................................. 129
3.4.12. Odloženi davek .............................................................................................................................................................................................. 129
3.4.13. Prihodki .......................................................................................................................................................................................................... 130
3.4.14. Stroški ............................................................................................................................................................................................................ 130
3.4.15. Stroški dela in stroški povračil zaposlenim ............................................................................................................................................... 131
3.4.16. Odhodki .......................................................................................................................................................................................................... 131
3.4.17. Davek iz dobička ........................................................................................................................................................................................... 131
3.4.18. Izkaz gibanja kapitala.................................................................................................................................................................................... 131
3.4.19. Izkaz denarnih tokov ..................................................................................................................................................................................... 131
3.4.20. Izkaz vseobsegajočega donosa ................................................................................................................................................................... 132
3.5. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ................................................................................................. 133
3.5.1. Dolgoročne finančne naložbe ........................................................................................................................................................................ 133
3.5.2. Kratkoročne finančne naložbe ....................................................................................................................................................................... 133
3.5.3. Poslovne terjatve ............................................................................................................................................................................................ 134
3.5.4. Denarna sredstva ............................................................................................................................................................................................ 134
3.5.5. Kapital .............................................................................................................................................................................................................. 134
3.5.6. Poslovne obveznosti ...................................................................................................................................................................................... 136
3.5.7. Pasivne časovne razmejitve .......................................................................................................................................................................... 136
3.5.8. Odloženi davek ................................................................................................................................................................................................ 137
3.5.9. Poslovni odhodki ............................................................................................................................................................................................ 137
3.5.10. Finančni prihodki .......................................................................................................................................................................................... 138
3.5.11. Finančni odhodki .......................................................................................................................................................................................... 139
3.5.12. Davki ............................................................................................................................................................................................................... 139
3.5.13. Zunajbilančna evidenca................................................................................................................................................................................ 139
3.5.14. Posli s povezanimi osebami ........................................................................................................................................................................ 139
3.6. UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ ............................................................................................................................................................ 140
3.7. DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA .................................................................................................................................. 141
109
KD
LETNO POROČILO 2022
3. RAČUNOVODSKO POROČILO KD D. D.
110
KD
LETNO POROČILO 2022
3.1. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
111
KD
LETNO POROČILO 2022
112
KD
LETNO POROČILO 2022
113
KD
LETNO POROČILO 2022
114
KD
LETNO POROČILO 2022
115
KD
LETNO POROČILO 2022
3.2. RAČUNOVODSKI IZKAZI
3.2.1. Bilanca stanja na 31. 12. 2022
(v EUR)
Pojasnilo
31. 12. 2022
31. 12. 2021
SREDSTVA
A. Dolgoročna sredstva
70.669.239
68.094.225
I. Opredmetena osnovna sredstva
2.693
2.693
1. Druge naprave in oprema
2.693
2.693
II. Dolgoročne finančne naložbe
3.5.1.
70.666.546
68.091.532
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
70.666.546
68.089.555
Delnice in deleži v družbah v skupini
70.666.546
68.089.555
1. Dolgoročna posojila
-
1.977
Dolgoročna posojila drugim
-
1.977
III. Odložene terjatve za davek
3.5.9.
-
-
B. Kratkoročna sredstva
777.097
16.175.181
I. Kratkoročne finančne naložbe
3.5.2.
1.977
3.358
1. Kratkoročna posojila
1.977
3.358
Kratkoročna posojila drugim
1.977
3.358
II. Kratkoročne poslovne terjatve
3.5.3.
54.615
3.084.559
1. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
54.615
3.084.559
III. Denarna sredstva
3.5.4.
720.505
13.087.264
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
-
2.227
SKUPAJ SREDSTVA
71.446.336
84.271.633
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A. Kapital
3.5.5.
71.401.176
84.218.590
I. Vpoklicani kapital
1.304.123
1.304.123
1. Osnovni kapital
1.304.123
1.304.123
II. Kapitalske rezerve
19.229.243
19.229.243
III. Rezerve iz dobička
19.450
19.450
1. Zakonske rezerve
19.450
19.450
2. Rezerve za lastne delnice
9.024
9.024
3. Lastne delnice
(9.024)
(9.024)
V. Preneseni čisti poslovni izid
50.848.360
39.370.762
VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta
-
24.295.012
B. Dolgoročne obveznosti
-
-
I. Dolgoročne finančne obveznosti
-
-
1. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
-
-
C. Kratkoročne obveznosti
28.664
16.541
I. Kratkoročne finančne obveznosti
-
-
2. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
-
-
II. Kratkoročne poslovne obveznosti
3.5.6.
28.664
16.541
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
24.078
11.983
2. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
4.586
4.558
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
3.5.7.
16.496
36.502
SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
71.446.336
84.271.633
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
116
KD
LETNO POROČILO 2022
3.2.2. Izkaz poslovnega izida za leto, končano 31. 12. 2022
(v EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12.
2022
1. 1. - 31. 12.
2021
1. Čisti prihodki od prodaje
-
-
2. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
-
-
POSLOVNI PRIHODKI
-
-
3. Stroški blaga, materiala in storitev
(150.505)
(222.609)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
-
(183)
Stroški storitev
(150.505)
(222.426)
4. Stroški dela
(98.779)
(97.124)
Stroški plač
(45.591)
(44.721)
Stroški socialnih zavarovanj
(8.173)
(7.822)
Drugi stroški dela
(45.015)
(44.581)
POSLOVNI ODHODKI
3.5.9.
(249.284)
(319.733)
5. Finančni prihodki iz deležev
-
24.151.070
Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini
-
24.151.070
6. Finančni prihodki iz danih posojil
53
1.083.939
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
53
1.083.939
FINANČNI PRIHODKI
3.5.10.
53
25.235.009
7. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
-
-
8. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
(40.332)
(445.748)
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
-
-
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
-
(367.347)
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
(40.332)
(78.401)
9. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
(11)
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
(11)
FINANČNI ODHODKI
3.5.11.
(40.343)
(445.748)
13. Drugi prihodki
-
64
14. Drugi odhodki
(28.000)
-
POSLOVNI IZID PRED DAVKI
(317.574)
24.469.592
15. Davek iz dobička
3.5.12.
-
(59.580)
16. Odloženi davki
3.5.8.
-
(115.000)
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA
(317.574)
24.295.012
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
3.2.3. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za leto, končano 31. 12. 2022
(v EUR)
1. 1. - 31. 12.
2022
1. 1. - 31. 12.
2021
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
(317.574)
24.295.012
Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
-
-
a Bruto
-
-
b Davek
-
-
VSEOBSEGAJOČI DONOS V OBDOBJU SKUPAJ
(317.574)
24.295.012
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
117
KD
LETNO POROČILO 2022
3.2.4. Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2022
(v EUR)
Vpoklicani
kapital -
osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička -
zakonske
rezerve
Rezerve iz
dobička -
rezerve za
lastne
delnice
Rezerve
iz dobička
- lastne
delnice
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni
čisti dobiček
Čisti dobiček
poslovnega
leta
Čista izguba
poslovnega
leta
Skupaj
A.2.
Stanje 1. 1. 2022
1.304.123
19.229.243
19.450
9.024
(9.024)
-
39.370.762
24.295.012
-
84.218.590
B.1.
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
-
-
-
-
-
-
(12.499.840)
-
-
(12.499.840)
Izplačilo dividend
-
-
-
-
-
-
(12.499.840)
-
-
(12.499.840)
B.2.
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
-
-
-
-
-
-
-
-
(317.574)
(317.574)
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
-
-
-
-
-
-
-
-
(317.574))
(317.574))
B.3.
Spremembe v kapitalu
-
-
-
-
-
-
24.295.012
(24.295.012)
-
-
Razporeditev preteklega poslovnega izida
-
-
-
-
-
-
24.295.012
(24.295.012)
-
-
Poravnava izgube
-
-
-
-
-
-
(317.574)
-
317.574
-
C.
Stanje 31. 12. 2022
1.304.123
19.229.243
19.450
9.024
(9.024)
-
50.848.360
-
-
71.401.176
Izkaz gibanja kapitala za leto, končano 31. decembra 2022 - nadaljevanje
(v EUR)
Vpoklicani
kapital -
osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz
dobička -
zakonske
rezerve
Rezerve iz
dobička -
rezerve za
lastne
delnice
Rezerve
iz dobička
- lastne
delnice
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni
čisti dobiček
Čisti dobiček
poslovnega
leta
Čista izguba
poslovnega
leta
Skupaj
A.2.
Stanje 1. 1. 2021
1.304.123
19.229.243
19.450
9.024
(9.024)
-
-
54.995.562
-
75.548.378
B.1.
Spremembe lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
-
-
-
-
-
-
(15.624.800)
-
-
(15.624.800)
Izplačilo dividend
-
-
-
-
-
-
(15.624.800)
-
-
(15.624.800)
B.2.
Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
-
-
-
-
-
-
-
24.295.012
-
24.295.012
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
-
-
-
-
-
-
-
24.295.012
-
24.295.012
B.3.
Spremembe v kapitalu
-
-
-
-
-
-
54.995.562
(54.995.562)
-
-
Razporeditev preteklega poslovnega izida
-
-
-
-
-
-
54.995.562
(54.995.562)
-
-
C.
Stanje 31. 12. 2021
1.304.123
19.229.243
19.450
9.024
(9.024)
-
39.370.762
24.295.012
-
84.218.590
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
118
KD
LETNO POROČILO 2022
3.2.5. Izkaz denarnih tokov za leto, končano 31. 12. 2022
(v EUR)
Pojasnilo
1. 1. - 31. 12.
2022
1. 1. - 31. 12.
2021
A. Denarni tokovi pri poslovanju
a) Postavke izkaza poslovnega izida
(277.284)
(494.248)
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih
terjatev
-
64
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki
iz poslovnih obveznosti
(277.284)
(319.732)
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
3.5.8.
-
(174.580)
b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij
ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance
stanja
3.024.288
6.218.714
Začetne manj končne poslovne terjatve
3.029.943
6.295.953
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
2.227
(2.227)
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
3.5.8.
-
115.000
Končni manj začetni poslovni dolgovi
12.123
(203.368)
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
(20.005)
13.356
c) Pozitivni ali negativni denarni izid poslovanju (a + b)
2.747.004
5.724.466
B. Denarni tokovi pri investiranju
a) Prejemki pri investiranju
3.411
28.114.779
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na
investiranje
57
24.335.941
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
-
-
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
-
-
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
3.5.2.
3.354
3.778.838
b) Izdatki pri investiranju
(2.576.991)
-
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
-
-
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
-
-
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
3.5.1.
(2.576.991)
-
c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)
(2.573.580)
28.114.779
C. Denarni tokovi pri financiranju
a) Prejemki pri financiranju
-
-
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
-
-
b) Izdatki pri financiranju
(12.540.183)
(20.882.042)
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
(40.343)
(557.242)
Izdatki za nakup lastnih delnic
-
-
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
-
(4.700.000)
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
(12.499.840)
(15.624.800)
c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)
(12.540.183)
(20.882.042)
Č. Končno stanje denarnih sredstev
720.505
13.087.264
Denarni izid v obdobju (seštevek denarnih izidov Ac, Bc in Cc)
(12.366.759)
12.957.203
Začetno stanje denarnih sredstev na 1. 1.
13.087.264
130.061
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.
119
KD
LETNO POROČILO 2022
3.3. IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Člani upravnega odbora družbe KD d. d., Ljubljana v skladu s 60.a členom Zakona o gospodarskih družbah zagotavljajo, da
je letno poročilo KD d. d., Ljubljana za leto 2022, vključno z izjavo o upravljanju, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom
o gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Slovenskimi računovodskimi standardi. Upravni odbor
družbe KD, d. d., je sprejel izkaze in letno poročilo družbe 30. 3. 2023.
Upravni odbor družbe:
• potrjuje računovodske izkaze družbe KD d. d. in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim
izkazom;
• zagotavlja, da je letno poročilo družbe KD d. d. za leto 2022 z vsemi sestavnimi deli sestavljeno v skladu z veljavno
zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi;
• potrjuje, da računovodski izkazi družbe KD d. d. predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja
družbe in izidov poslovanja za leto 2022;
• izjavlja, da so računovodski izkazi družbe KD d. d. pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti,
da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh;
• je odgovoren za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja
vrednosti premoženja družbe KD d. d.
Člani upravnega odbora družbe KD d. d. izjavljajo:
• da je računovodsko poročilo družbe KD d. d. za leto 2022 sestavljeno v skladu s Slovenskimi računovodskimi
standardi, ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti,
finančnega položaja in poslovnega izida družbe KD d. d.;
• da poslovno poročilo družbe KD d. d. za leto 2022 vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe,
finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba KD d. d. izpostavljena.
Ljubljana, 30. 3. 2023
Milan Kneževič Aleksander Sekavčnik
Predsednik upravnega odbora Član upravnega odbora, izvršni direktor
Tomaž Butina
Namestnik predsednika upravnega odbora
Matija Gantar
Član upravnega odbora
mag. Katarina Valentinčič Istenič
Članica upravnega odbora
120
KD
LETNO POROČILO 2022
3.4. TEMELJI ZA PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Računovodski izkazi družbe KD d .d. so pripravljeni v skladu z računovodskimi in poročevalskimi zahtevami Slovenskih
računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) in Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Temeljni namen
je upoštevati splošno mednarodno računovodsko prakso, finančno pojmovanje kapitala in zahtevo po realni ohranitvi kapitala.
Pri pripravi sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki o časovni neomejenosti poslovanja in nastanku poslovnega
dogodka. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov temeljijo na razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti.
Upoštevane so bile enake računovodske usmeritve kot v predhodnem letu.
Računovodski izkazi so pripravljeni ob predpostavki delujočega podjetja. Bistvenim negotovostim, ki utegnejo povzročiti
precejšen dvom o sposobnosti družbe za nadaljevanje delovanja, družba ni izpostavljena. Družba je finančno stabilna.
Spremenjenim okoliščinam se aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena in sprejema
ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
Izvršni direktor družbe KD d. d. sta sestavila računovodske izkaze in letno poročilo ter jih predložila v preverbo in potrditev
upravnemu odboru. Računovodski izkazi in letno poročilo družbe KD d. d. in Skupine KD se lahko pridobijo na sedežu družbe.
Konsolidirano letno poročilo Skupine KD je na voljo prav tako na sedežu družbe KD d. d, Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana.
Prevedbe iz tujih valut
Preračuni postavk sredstev in obveznosti v tujih valutah so na dan bilance stanja opravljeni po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke.
Denarne postavke v tujih valutah so pretvorjene po referenčnih tečajih Evropske centralne banke ali tečajnici Banke Slovenije
(za valute, za katere Evropska centralna banka ne objavlja referenčnih tečajev) na zadnji dan leta. Nedenarne postavke, ki so
izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, so pretvorjene po tečaju na dan posla, nedenarne postavke, ki so izmerjene po
pošteni vrednosti v tuji valuti, pa so pretvorjene po tečaju na dan, ko je bila poštena vrednost določena.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih se obravnavajo kot sestavni del dobičkov ali izgub
iz vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev in obveznostih, ki se merijo
po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot del dobičkov ali izgub iz
vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se
pripoznajo preko drugega vseobsegajočega donosa.
3.4.1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče družbe
Krovna družba: KD, finančna družba, d. d.
Skrajšano ime družbe: KD d. d.
Sedež: Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 511 27 99
E-pošta: info@kd-group.si
Spletna stran: www.kd-fd.si
Dejavnost: 64.200 – Dejavnost holdingov
Pravna oblika: delniška družba
Velikost družbe: velika družba
Matična številka: 1572016000
Davčna številka: 44030428
Identifikacijska številka za DDV: SI44030428
Vpis v sodni register: Okrožno sodišče v Ljubljani, št. vložka 1/33907/00
Datum ustanovitve: 30. 11 2000
Osnovni kapital: 1.304.122,84 EUR
Število delnic: 156.260 navadnih kosovnih delnic
Oznaka delnic: SKDR
121
KD
LETNO POROČILO 2022
Podjetja v Skupini KD
Podjetja v Skupini KD so družbe, v katerih imajo obvladujoča družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno več kot
polovico glasovalnih pravic in jih obvladujejo. Odvisne družbe so popolno konsolidirane od dne obvladovanja in izključene iz
popolne konsolidacije takoj, ko jih družba ne obvladuje več.
Pridružena podjetja
Pridružena podjetja so družbe, v katerih imajo družba in njene odvisne družbe posredno ali neposredno med 20,00 % in 50,00
% lastništva v kapitalu in pomemben, ne pa prevladujoč vpliv.
Sestava Skupine KD v letu 2022
(v EUR)
Odstotek
udeležbe
Velikost sredstev
31. 12. 2022
Velikost kapitala
31. 12. 2022
Čisti poslovni izid
1. 1. – 31. 12.
2022
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija
71.446.336
71.401.176
(317.574)
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija
100,00
103.080.084
100.552.800
(1.246.603)
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija
100,00
1.594.736
1.591.730
(5.349)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
2.214.220
2.196.387
169.882
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
237.480
237.480
(1.525)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija
100,00
993.826
457.376
(66.826)
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
58.371.141
4.752.482
(777.089)
KD Priložnost d.o.o., Ljubljana, Slovenija
100,00
Pridružena podjetja
DBS d. d., Ljubljana, Slovenija
24,00
1.153.101.000
72.029.000
4.859.000
V letu 2022 je družba KD Group ustanovila odvisno družbo KD Priložnost d. o. o., katere 100 % lastnica je.
Sestava Skupine KD v letu 2021
(v EUR)
Odstotek
udeležbe
Velikost sredstev
31. 12. 2021
Velikost kapitala
31. 12. 2021
Čisti poslovni izid
1. 1. – 31. 12.
2021
Obvladujoča družba
KD d. d., Ljubljana, Slovenija
84.271.633
84.218.590
24.295.012
Odvisna podjetja
KD Group d. d., Ljubljana, Slovenija
97,34
104.793.594
102.011.782
(975.669)
Fontes Group d. o. o., Beograd, Srbija
100,00
1.594.736
1.591.730
(5.349)
Gradnje inženiring d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
2.214.220
2.196.387
169.882
Casino Lent d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
237.480
237.480
(1.525)
Projektor d. o. o., Maribor, Slovenija
100,00
993.826
457.376
(66.826)
Šumijev kvart d. o. o., Ljubljana, Slovenija
100,00
58.371.141
4.752.482
(777.089)
Pridružena podjetja
DBS d. d., Ljubljana, Slovenija
24,00
1.153.101.000
72.029.000
4.859.000
Upravni odbor družbe KD je dne 19. 11. 2021 na svoji seji sprejel sklep o pričetku postopka izključitve manjšinskih delničarjev
v družbi KD Group. Delničarji KD Group so na skupščini dne 28. 12. 2021 sprejeli sklep o prenosu vseh delnic KDHR, ki niso
v imetništvu, t.j. 57.394 delnic KDHR, na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v višini 44,90 evra za vsako
delnico KDHR. Prenos delnic na glavnega delničarja je bil izveden dne 17. 2. 2022 na podlagi sklepa okrožnega sodišča v
Ljubljani. Manjšinskim delničarjem je bila denarna odpravnina v višini 44,90 evrov izplačana dne 23. 2. 2022.
V prvem polletju leta 2021 je družba KD Group d. d. dokupila 15.612 delnic banke DBS d. d. in povečala lastništvo v banki za
0,37 %.
122
KD
LETNO POROČILO 2022
Družba KD Group je bila neposredno 100 % lastnica družbe Sarbon Invest d. o. o., Uzbekistan in posredno 100 % lastnica
družbe Kredo Group d. o. o., Uzbekistan. Družbi nista bili vključeni v konsolidirane izkaze skupine, ker sta bili namenjeni prodaji
in njuna sredstva in obveznosti niso bila pomembna za resničen in pošten prikaz izkazov skupine. Prodaja je bila realizirana
februarja 2021.
3.4.2. Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo brez fizičnega obstoja in se pripozna le, kadar je verjetno, da
bodo pričakovane prihodnje gospodarske koristi, ki se mu pripisujejo, pritekale v družbo in je mogoče zanesljivo izmeriti
njegovo nabavno vrednost.
Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski
popravek in nabrane izgube zaradi slabitve (model nabavne vrednosti). Družba oceni, ali je doba koristnosti neopredmetenega
sredstva končna ali nedoločena. Neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se amortizira glede na pričakovano dobo
koristnosti. Neopredmetena sredstva z nedoločno dobo koristnosti se ne amortizirajo. Družba uporablja metodo enakomernega
časovnega amortiziranja.
Neopredmetena sredstva, ki se amortizirajo, se preverjajo zaradi morebitne slabitve. Znesek slabitve se pripozna v višini, ki
predstavlja razliko med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. Nadomestljiva vrednost sredstva ali enote, ki ustvarja denar,
je večja izmed dveh postavk – njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali njegove vrednosti pri uporabi.
Med neopredmetenimi sredstvi družba izkazuje neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti, in sicer programsko
opremo.
Amortizacija
Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega neopredmetenega sredstva dosledno razporeja njegov
amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega
časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2022 in 2021 so naslednje:
Ocenjene dobe
koristnosti
Najnižja stopnja (v
%)
Najvišja stopnja (v
%)
Programska oprema
5 let
20,00
20,00
Druga neopredmetena dolgoročna sredstva
10 let
10,00
10,00
3.4.3. Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima družba zato, da jih uporablja pri opravljanju storitev ter jih bo
pričakovano uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.
Po začetnem pripoznanju se izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano
izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti). Nabavna vrednost zajema nakupno ceno, uvozne carine in nepovratne
dajatve ter neposredne stroške usposobitve za uporabo. Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi, povečujejo njihovo nabavno vrednost le, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prej ocenjenimi in jih je mogoče
zanesljivo izmeriti. Stroški vzdrževanja in popravil se izkazujejo v izkazu poslovnega izida v obdobju, ko so nastali.
Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe.
Pripoznanje knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se odpravi ob odtujitvah, ali ker od njih ni več mogoče
pričakovati koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja posameznega sredstva in se izračunajo na podlagi
razlike med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo sredstev, se izkazujejo med prevrednotovalnimi prihodki
ali poslovnimi odhodki.
Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ne sme presegati njihove nadomestljive vrednosti. Kot nadomestljiva
vrednost velja poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
Samo če je nadomestljiva vrednost manjša od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanjša na
nadomestljivo vrednost. Takšno zmanjšanje je izguba zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.
123
KD
LETNO POROČILO 2022
Izgube zaradi oslabitve se razveljavijo, kadar in samo kadar se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive
vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru
se knjigovodska vrednost sredstva poveča na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi
oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Opredmetena osnovna sredstva so pravica do uporabe, računalniška oprema, druga oprema, vlaganja v tuja opredmetena
osnovna sredstva in drobni inventar. Kot opredmeteno osnovno sredstvo, usposobljeno za uporabo, se upošteva tudi drobni
inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta, njegova posamična vrednost pa ne presega vrednosti 500 evrov.
Najemi
Najemnik na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost
iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev
najemodajalca.
Njegova nabavna vrednost zajema:
– znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
– plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za
najeme;
– začetne neposredne stroške;
– oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema, obnovitvi
mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji najema.
Najemnik na datum začetka najema izmeri obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še niso plačane.
Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v
nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo. Pogodba je najemna pogodba, če se z njo prenaša pravica
do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.
Trajanje najema je obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
– obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
– obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo izrabil.
Najemnik po datumu začetka najema meri obveznost iz najema tako, da:
– poveča knjigovodsko vrednost, kar odraža obrestovanje obveznosti iz najema;
– zmanjša knjigovodsko vrednost, kar odraža izvedena plačila najemnine; in
– ponovno izmeri knjigovodsko vrednost, ki mora odražati ponovne ocene ali spremembe najema ali spremembe po
vsebini nespremenljivih najemnin.
Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema, majhne vrednosti, se ne pripozna kot sredstvo,
ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno
trajanje najema. Za kratkoročni najem velja najem, katerega doba najema traja do enega leta. Najem majhne vrednosti je
najem, katerega vrednost znaša do 5.000 evrov, pri čemer se upošteva vrednost novega sredstva, ki je predmet najema.
Amortizacija
Podjetje v okviru ocenjene dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov
amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomernega
časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično.
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2022 in 2021 so naslednje:
Ocenjene dobe
koristnosti
Najnižja stopnja (v
%)
Najvišja stopnja (v
%)
Motorna vozila
5 do 8 let
12,50
20,00
Računalniki
2 leti
50,00
50,00
Pisarniška oprema
3 do 5 let
20,00
33,33
Tiskalniki in ostala strojna oprema
5 let
20,00
20,00
Drobni inventar
5 let
20,00
20,00
124
KD
LETNO POROČILO 2022
3.4.4. Naložbene nepremičnine
Naložbena nepremičnina je nepremičnina (zemljišče, zgradba ali del zgradbe ali oboje), posedovana, da bi prinašala
najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe, ne pa za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga in storitev
ali za prodajo v rednem poslovanju. Pri razvrščanju nepremičnin med naložbene nepremičnine se upošteva namembnost
nepremičnine.
Naložbena nepremičnina se na začetku pripozna po nabavni vrednosti z vključenimi vsemi stroški posla. Naložbene
nepremičnine se po začetnem pripoznanju izkazujejo po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in
nabrano izgubo zaradi oslabitve (model nabavne vrednosti), tako kot opredmetena osnovna sredstva.
Ob sestavi bilance se preverja potreba po oslabitvi naložbene nepremičnine. Usmeritev oslabitve naložbenih nepremičnin je
takšna, kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija naložbenih nepremičnin se obravnava posamično z metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
V družbi uporabljene amortizacijske stopnje v letih 2022 in 2021 so naslednje:
Ocenjene dobe
koristnosti
Najnižja stopnja (v
%)
Najvišja stopnja (v
%)
Zgradbe
20 do 33 let
3,00
5,00
Deli zgradb
16 do 33 let
3,00
6,00
3.4.5. Finančne naložbe
Finančne naložbe so sestavni del finančnih instrumentov podjetja in so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z njihovo
donosnostjo povečevala svoje finančne prihodke. Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je denar, kapitalski instrument
drugega podjetja ali pogodbena pravica prejeti denar ali finančno sredstvo drugega podjetja.
Finančna naložba se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna kot finančno sredstvo, če:
– je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njo,
– je mogoče nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.
Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v:
– finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
– finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
– finančne naložbe v posojila ali
– finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.
Po pošteni vrednosti se izkazujejo finančne naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in za prodajo
razpoložljive finančne naložbe. Finančne naložbe v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in
katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti in letno se presoja znamenja
oslabitve. Posojila in terjatve ter finančna sredstva v posesti do zapadlosti so izkazani po odplačni vrednosti.
Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo med dobro obveščenima in voljnima strankama v
premišljenem poslu. Za kotirajoče finančne instrumente, za katere obstaja cena na delujočem trgu, se poštena vrednost
ugotavlja kot zmnožek enot finančnega instrumenta in kotirajoče tržne cene (zaključni tržni tečaj). Pri neobstoju aktivnega trga
se izračuna poštena vrednost finančnih sredstev z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo transakcij med
dobro obveščenimi strankami, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih po navadi uporabljajo
udeleženci na trgu. Metode vrednotenja obsegajo uporabo zadnjega posla med obveščenima in voljnima strankama, če je na
voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene lastnosti, in metodo diskontiranih
denarnih tokov.
Nakupi in prodaje finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in v posesti za trgovanje, se v
poslovnih knjigah pripoznajo na datum trgovanja, tj. na dan, na katerega se družba obveže, da bo finančna sredstva kupila ali
prodala. Finančne naložbe v posojila in finančne naložbe v posesti do zapadlosti pa se pripoznajo po datumu poravnave. Vsa
125
KD
LETNO POROČILO 2022
finančna sredstva, katerih poštena vrednost se ne pripoznava v izkazu poslovnega izida, se začetno pripoznajo po pošteni
vrednosti s prištetimi stroški posla.
Pripoznanje finančnega sredstva v družbi se odpravi, če se pravice do koristi, določene v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali če
se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnega sredstva. Ravno tako se pripoznavanje
finančnega sredstva odpravi, če družba sicer ni prenesla tveganj in koristi, povezanih z lastništvom finančnega sredstva, ga
pa ne obvladuje več. Upošteva se, da družba ne obvladuje več finančnega sredstva, če ima prevzemnik dejansko sposobnost
prodati finančno sredstvo v celoti neki nepovezani tretji osebi in je zmožen izvršiti to svojo sposobnost enostransko in brez
nalaganja dodatnih omejitev za prenos.
Prevrednotenje finančnih naložb je sprememba njihove knjigovodske vrednosti, ne pa sprememba zaradi pripisa pogodbenih
obresti ali sprememb glavnice. Pojavi se predvsem kot prevrednotenje zaradi okrepitve, oslabitve ali odprave oslabitve.
Prevrednotenje finančnih naložb se opravi na dan bilanciranja. Finančne naložbe, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja
preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke. Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so
denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni ostalih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se
pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.
3.4.5.1. Naložbe v odvisna in pridružena podjetja
Finančne naložbe v odvisna in pridružena podjetja se v računovodskih izkazih družbe obračunavajo po nabavni vrednosti.
Nabavna vrednost se izmeri kot celota poštenih vrednosti (na datum pridobitve) danih sredstev, nastalih in prevzetih dolgov
ter vseh stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi.
Po začetnem pripoznanju družba na dan bilance stanja preverja, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti
finančne naložbe. Če tak dokaz obstaja, se naložbo oslabi.
Nepristranski dokazi o oslabitvi naložbe v odvisno in pridruženo podjetje so predvsem:
- pomembne finančne težave družbe,
- izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov,
- slabši rezultati poslovanja, povečanje izgub iz poslovanja,
- znižanje vrednosti sredstev družbe.
V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in
nadomestljivo vrednostjo naložbe.
Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih
transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta,
ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno
uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo
udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri
dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.
3.4.5.2. Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida so tiste naložbe, ki so v posesti za trgovanje in so
pridobljene predvsem za prodajo v kratkem obdobju ali pa so del portfelja pripoznanih finančnih instrumentov, ki se obravnavajo
skupaj in za katere obstajajo dokazi o nedavnem kratkoročnem prinašanju dobičkov, npr. sredstva na upravljanju.
3.4.5.3. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so opredeljena kot razpoložljiva za prodajo
ali niso razvrščena v katero od prej navedenih kategorij. Finančne naložbe delimo na kratkoročne in dolgoročne.
Po začetnem pripoznanju družba izmeri za prodajo razpoložljiva sredstva po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je dokazana,
če je cena objavljena na delujočem borznem trgu vrednostnih papirjev ali če obstaja model vrednotenja, pri katerem so vložki
podatkov vanj dokazani, saj prihajajo z delujočega trga. Spremembe poštene vrednosti – razen izgub zaradi oslabitve – so
izkazane v vseobsegajočem donosu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po
pošteni vrednosti. Če je poštena vrednost finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, manjša od njegove pripoznane
vrednosti, se pripoznajo negativne rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
126
KD
LETNO POROČILO 2022
Finančne naložbe v kapitalske instrumente, za katere ni objavljena cena na delujočem trgu in katerih poštene vrednosti ni
mogoče zanesljivo izmeriti, se izmerijo po nabavni vrednosti in letno presoja znamenja oslabitve.
Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu. Dividende za kapitalski instrument se
pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba pridobi pravico do plačila.
Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki je kapitalski instrument, v celoti, se razlika med:
- knjigovodsko vrednostjo in
- vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in
nabranih dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu,
pripozna v prenesenem čistem poslovnem izidu.
Pri odpravi pripoznanja finančnega sredstva, ki ni kapitalski instrument, v celoti, se razlika med:
- knjigovodsko vrednostjo in
- vsoto prejetih nadomestil, vključno z novimi dobljenimi sredstvi, zmanjšanimi za nove prevzete obveznosti, in
nabranih dobičkov ali izgub, pripoznanih neposredno v kapitalu,
pripozna v poslovnem izidu.
Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva. Če
obstaja, je treba finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se oslabijo, kadar
pride do pomembnega ali dlje časa trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod nakupno vrednost. Praviloma velja,
da je zmanjšanje pomembno, če znaša več kot 20 % nabavne vrednosti in dolgotrajno, če zmanjšanje traja v obdobju, daljšem
od 12 mesecev. Kljub tem kriterijem družba pri presoji znamenj oslabitve med drugimi dejavniki preverja normalno volatilnost
tečaja delnice, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja ter spremembe v tehnologiji in denarnih tokovih iz
dejavnosti in financiranja. Slabitev je potrebna, kadar obstajajo dokazi o poslabšanju finančnega stanja izdajatelja, uspešnosti
panoge in sektorja ter spremembah v tehnologiji in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja.
V primeru obstoja dokazov o oslabitvi naložbe se znesek izgube zaradi oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko in
nadomestljivo vrednostjo naložbe.
Ocena nadomestljive vrednosti se izračuna z uporabo različnih tehnik vrednotenja. Te vključujejo uporabo primerljivih
transakcij med dobro obveščenimi strankami, če so na voljo, primerjavo s trenutno pošteno vrednostjo drugega instrumenta,
ki ima podobne bistvene značilnosti, metode diskontiranih denarnih tokov in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno
uporabljajo udeleženci na trgu (knjigovodska vrednost, multiplikatorji, dividendni donos). Če obstaja metoda vrednotenja, ki jo
udeleženci na trgu običajno uporabljajo za določanje cene instrumenta in je dokazala zanesljivost pri oceni cen, dobljenih pri
dejanskih tržnih poslih, se uporabi ta metoda.
Oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev se izvede, v kolikor se pojavijo finančne težave izdajatelje, če pride do kršenja
pogodbe in neizpolnitve obveznosti plačila, reprogramiranja dolga ali se pojavi verjetnost stečaja.
Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, pripoznano neposredno kot
negativne rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo
oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativne rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in
pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativne rezerve,
nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in pripoznajo prevrednotovalni finančni odhodki, je razlika med nabavno
vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila
pripoznana v poslovnem izidu kot prevrednotovalni finančni odhodek.
3.4.5.4. Finančne naložbe v posojila
Posojila so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na borznem trgu. Merijo se po
odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Povečujejo se s posojanjem sredstev in odkupi posojil od drugih.
V bilanci stanja se izkazujejo kot dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Posojila, ki zapadejo v plačilo v dobi, krajši od
enega leta, se razvrstijo med kratkoročne finančne naložbe.
Odkupi slabitev terjatev oziroma posojil se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti in se oslabitev ne pripozna.
Poslabšana kreditna kakovost zaradi visokega kreditnega tveganja se odraža v velikem popustu ob pridobitvi naložbe. Pri
nadaljnjem merjenju se izračuna kreditnemu tveganju prilagojena efektivna obrestna mera, ki vključuje začetne pričakovane
kreditne izgube. Spremembe pričakovanih kreditnih izgub se pripoznajo med finančnimi prihodki oziroma finančnimi odhodki.
127
KD
LETNO POROČILO 2022
3.4.5.5. Slabitev finančnih sredstev, vrednotenih po odplačni vrednosti
Družba na dan bilance stanja oceni, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva,
vrednotenega po odplačni vrednosti (finančne naložbe v posesti do zapadlosti, posojila, terjatve). Izgube zaradi oslabitve se
pripoznajo, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka(-ov) po začetnem pripoznanju finančnih sredstev, ki
vpliva(-jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva. Nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti
finančnega sredstva se nanašajo na pokazatelje, ki bi nakazovali znižanje prihodnjih denarnih tokov, in sicer:
– pomembne finančne težave izdajatelja oz. dolžnika,
– prekinitev pogodbe,
– verjetnost, da bo šel dolžnik v stečaj oz. se bo drugače finančno reorganiziral,
– ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajatelja s finančnimi težavami,
– podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov glede na denarne tokove ob
začetnem pripoznanju ipd.
Poslovodstvo pri tem uporablja ocene, ki temeljijo na izgubah, ugotovljenih v preteklosti. Metodologija in predpostavke, ki se
uporabljajo pri določitvi zneskov in datumov denarnih tokov, se tekoče preverjajo zaradi odpravljanja razlik med ocenjenimi in
dejanskimi podatki.
Poslovodstvo pri oceni pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva ocenjuje le-te tudi z upoštevanjem prejetih zavarovanj.
Če obstaja objektivni dokaz, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko
vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva, diskontiranih po prvotni efektivni
obrestni meri finančnega sredstva. Izguba zaradi oslabitev se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Pri oceni oslabitve posojil, danih družbam v Skupini, se ocena morebitne oslabitve posojila ugotavlja skupaj z oceno vrednosti
finančne naložbe v lastniški delež.
3.4.6. Terjatve
Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo
kakih stvari ali opravitev kake storitve.
Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do
dobaviteljev prvin poslovnega procesa, zaposlencev, financerjev in do uporabnikov finančnih naložb.
Terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne. Kratkoročne terjatve se predvidoma udenarijo v letu dni. Terjatve vsebujejo
terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja in druge terjatve. Terjatve se razčlenjujejo na tiste, ki se
nanašajo na podjetja v skupini, pridružena podjetja in druge.
Terjatev se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja na podlagi ustreznih listin pripozna kot sredstvo, ko se začnejo obvladovati
z njo povezane pogodbene pravice. Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz
ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto
plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.
Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi
efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je unovčljivost
terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja.
Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, treba preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve,
ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost
presega odplačno vrednost terjatve. Nadomestljiva vrednost poslovnih terjatev, izkazanih po odplačni vrednosti, se izračuna
kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve poslovnih
terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.
Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, povečanje
(zmanjšanje) terjatev iz tega naslova pa povečuje finančne prihodke (odhodke).
128
KD
LETNO POROČILO 2022
3.4.7. Denarne postavke
V družbi se kot denar in denarni ustrezniki izkazujejo gotovina, knjižni denar, depoziti pri bankah na odpoklic in depoziti z
ročnostjo vezave do 3 mesecev. Izkazujejo se po odplačni vrednosti.
3.4.8. Kapital
Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če
podjetje preneha delovati. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se
pojavili pri poslovanju podjetja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in izplačila.
Rezerve so namensko opredeljeni del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih in kupovanju
lastnih delnic.
Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za
izplačilo dobička družbenikom.
Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne delnice odtujene ali umaknjene.
Vse sestavine kapitala zunaj osnovnega kapitala pripadajo lastnikom osnovnega kapitala v sorazmerju z njihovimi lastniškimi
deli osnovnega kapitala.
Lastne delnice družbe, vključno s stroški, ki se nanašajo neposredno na njihovo pridobitev, zmanjšujejo kapital družbe. Ob
odtujitvi lastnih delnic se vsi dobički ali izgube poračunajo direktno v kapitalu.
Dividende na navadne delnice se pripoznajo kot obveznost na dan, ko njihovo izplačilo potrdi skupščina lastnikov družbe.
3.4.9. Finančne in poslovne obveznosti
Dolgoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba v obdobju, daljšem od
enega leta, vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju. Kratkoročni dolgovi pa so tisti, ki jih je treba poravnati v enem letu.
Dolgovi so lahko finančni ali poslovni. Finančni dolgovi so dobljena posojila na podlagi posojilnih pogodb, izdane obveznice in
obveznosti iz najema. Finančni dolgovi so lahko dolgoročni ali kratkoročni. Med kratkoročnimi dolgovi se izkazujejo tudi dolgovi
do zaposlencev, države in drugi dolgovi.
Dolgovi se pripoznajo kot obveznost, če je verjetno, da se bodo zaradi njihove poravnave zmanjšali dejavniki, ki omogočajo
gospodarske koristi in je znesek za njihovo poravnavo mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni in poslovni dolgovi se pripoznajo
kot obveznost, ko ob upoštevanju pogodbenega datuma ali datuma prejemkov oz. prejemov in z njimi povezanih obračunov
nastane obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu.
Dolgovi so v začetku izkazani z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin ob nastanku in pri finančnih dolgovih dokazujejo prejem
denarnih sredstev, pri poslovnih dolgovih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oz. obračunani strošek ali
odhodek, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.
Na dan začetka najema pripozna družba obveznosti iz najema po sedanji vrednosti vseh plačil najemnin v celotnem obdobju
trajanja najema, ki na ta dan še niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najemnin je diskontna mera z najemom povezana
obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera izposojanja, ki jo mora
plačati najemnik. Knjigovodska vrednost obveznosti iz najema se ponovno oceni v primeru spremembe najemne pogodbe ali
spremenjenih predpostavk glede obdobja trajanja najema.
Dolgovi se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. Odplačna vrednost dolga je znesek, s katerim
se dolg izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice, povečan oz. zmanjšan za nabrano odplačilo razlike
med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom.
Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilanciranja preračunajo po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
129
KD
LETNO POROČILO 2022
Pripoznanja dolgov se odpravijo, če je obveznost, določena v pogodbi ali drugem pravnem aktu, izpolnjena, razveljavljena ali
zastarana.
Stroški izposojanja so finančni odhodki.
3.4.10. Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade – drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih
Družba je v skladu z državno zakonodajo, kolektivnimi pogodbami in internimi akti zavezana k plačilu jubilejnih nagrad
zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi. Družba enkrat letno oblikuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob
upokojitvi. Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade se pripoznavajo skupinsko. Rezervacije se pri
porabljanju zmanjšujejo neposredno za nastale obveznosti v zvezi s stroški, za katere so bile oblikovane, zato se pri porabljanju
rezervacij stroški ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi njihovega porabljanja ali
odpravljanja se uporablja metoda fifo. Družba na bilančni presečni dan ugotovi in v izkazu poslovnega izida pripozna prihodek
ali odhodek v zvezi s preračunom rezervacij kot razliko med začetnim in končnim stanjem rezervacij.
3.4.11. Kratkoročne časovne razmejitve
Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve ali druga sredstva in obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in
katerih nastanek je verjeten, višina pa zanesljivo ocenjena. Kratkoročne časovne razmejitve so lahko usredstvene (aktivne) ali
udolgovljene (pasivne) časovne razmejitve. Aktivne časovne razmejitve je mogoče obravnavati kot terjatve oziroma dolgove v
širšem pomenu. Terjatve in obveznosti se nanašajo na znane ali neznane stranke, do katerih bodo v letu dni nastale prave
terjatve in dolgovi.
Na dan bilanciranja se preverja realnost postavk aktivnih časovnih razmejitev, ki morajo biti utemeljene, postavke pasivnih
časovnih razmejitev pa ne skrivajo rezerv. Postavke se prenašajo v izkaz poslovnega izida po načelu upoštevanja nastanka
poslovnih dogodkov.
Aktivne časovne razmejitve
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške oziroma kratkoročno odložene odhodke ter
kratkoročno nezaračunane prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo njihov nastanek in
obstoj.
Pasivne časovne razmejitve
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej
vračunane odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Izkazujejo se v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ki dokazujejo
njihov nastanek in obstoj.
3.4.12. Odloženi davek
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostjo do
virov sredstev ter davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. So ali obdavčljive začasne razlike ali odbitne
začasne razlike. Odložene terjatve in obveznosti za davek se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih pripoznajo za
pomembne zneske. Znesek je pomemben, če bi opustitev njegovega pripoznanja lahko vplivala na poslovne odločitve
uporabnikov, ki temeljijo na računovodskih izkazih.
Odložene terjatve za davek so zneski davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na odbitne začasne
razlike, prenos neizrabljenih davčnih izgub v naslednja obdobja in prenos neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednja
obdobja. Odložene obveznosti za davek so zneski davka, ki ga bo treba poravnati v prihodnjih obdobjih glede na obdavčljive
začasne razlike. Odložene obveznosti za davek so pripoznane v celoti. Odložene terjatve in obveznosti za davek se ne
diskontirajo in se lahko pobotajo, če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti in ima podjetje zakonsko
izterljivo pravico pobotati odmerjene terjatve in obveznosti za davek.
Odložene terjatve za davek za odbitne začasne razlike so pripoznane, če je verjetno, da bodo začasne razlike odpravljene v
predvidljivi prihodnosti in bo na razpolago obdavčljivi dobiček, tako da bo mogoče izrabiti obdavčljive razlike.
130
KD
LETNO POROČILO 2022
Odložene terjatve za davek za neizrabljene davčne izgube in davčne dobropise se pripoznajo, če je verjetno, da bo na
razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, ki ga bo mogoče obremeniti za neizrabljene davčne izgube in neizrabljene davčne
dobropise.
Odložene terjatve za davek se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče
pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene
davčne izgube.
Odložene obveznosti za davek se pripoznajo, če se sredstva prevrednotijo, pri obračunu davka pa se ne opravijo ustrezne
prilagoditve.
Učinki pripoznavanja odloženih terjatev ali obveznosti za davek se pripoznavajo kot prihodek ali odhodek v izkazu poslovnega
izida družbe, razen kadar se davek pojavi iz poslovnega dogodka, ki se je pripoznal direktno v kapitalu, se evidentira v breme
rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in ne vpliva na poslovni izid podjetja.
Odložene terjatve in obveznosti za davek se lahko pobotajo, če ima podjetje zakonsko pravico pobotati odmerjene terjatve za
davek in odmerjene obveznosti za davek, terjatve in obveznosti za odloženi davek pa se nanašajo na davek iz dobička, ki
pripada isti davčni oblasti.
3.4.13. Prihodki
Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov, ki prek
poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem
obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Družba pripozna prihodek od
prodaje, ko izpolni (ali izpolnjuje) pogodbeno obvezo. Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali
opravi pogodbeno dogovorjeno (obljubljeno) blago ali storitve. Izvršitveno obvezo družba izpolni s prenosom pogodbeno
dogovorjenega blaga ali storitve kupcu. Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi v obvladovanje. Kupec
pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vsej
njegovih/njenih preostalih koristi.
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno obvezo.
Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali
storitev na kupca.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke,
ustvarjene v razmerjih do podjetij v Skupini, do pridruženih in drugih povezanih podjetij ter drugih podjetij.
Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev
v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.
Finančni prihodki so prihodki iz deležev, posojil in terjatev in se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami.
Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (obresti), in prihodke, ki so odvisni od poslovnega
izida drugih (dividende, deleži v dobičku). Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem, glede na neodplačani
del glavnice in veljavno obrestno mero. Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila.
3.4.14. Stroški
Stroški materiala in storitev so stroški tistega materiala in storitev, ki se porabljajo pri nastajanju poslovnih učinkov in se
pojmujejo kot neposredni stroški, pa tudi stroški, ki nimajo takšne narave in se pojmujejo kot posredni stroški. Stroški materiala
in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.
Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi se sicer izkazovali
takšni dejanski stroški materiala in storitev. Stroški se krijejo v breme ustrezne postavke pasivnih časovnih razmejitev.
Stroški materiala in storitev se razvrščajo po izvirnih vrstah.
131
KD
LETNO POROČILO 2022
Stroški materiala so stroški osnovnega in pomožnega materiala ter stroški porabljene energije. Stroški storitev so stroški
prevoznih, komunalnih in telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev plačilnega prometa, stroški
storitev, nastalih s fizičnimi osebami, razen iz delovnega razmerja, stroški intelektualnih storitev in drugi stroški storitev.
Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki
v posameznih obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke.
3.4.15. Stroški dela in stroški povračil zaposlenim
Stroški dela in stroški povračil zaposlencem so vse oblike poplačil, ki jih podjetje daje zaposlenim v zameno za njihovo
službovanje in jih podjetje obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v
izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlenih v
razširjenem dobičku.
Družba na bilančni presečni dan vkalkulira stroške neizkoriščenih dopustov. Družba meri pričakovane stroške nabiranja
plačanih odsotnosti kot dodatni znesek, za katerega se pričakuje, da ga bo plačala zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala
do datuma bilance stanja.
Obračunavajo se skladno z zakonom, s kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja in pogodbo o zaposlitvi.
3.4.16. Odhodki
Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev oziroma povečanja dolgov
in prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Odhodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge odhodke.
Razčlenjujejo se tudi na tiste, ki se pojavljajo v zvezi s poslovnimi učinki odvisnih, pridruženih in drugih podjetij.
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Odhodki za financiranje so predvsem obresti, odhodki
za naložbenje pa imajo naravo prevrednotovalnih finančnih odhodkov. Le-ti se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami zaradi
njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito z rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali
s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Finančni odhodki se pripoznajo ob obračunu ne glede na
plačila, ki so povezana z njimi.
3.4.17. Davek iz dobička
Davek iz dobička je obračunan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz poslovnega izida v skladu z veljavno
davčno zakonodajo. Davčna stopnja v letu 2016 je znašala 17 %, od leta 2017 dalje pa znaša 19 %.
3.4.18. Izkaz gibanja kapitala
Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala
za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen tako, da posamično prikazuje vse sestavine kapitala,
zajete v bilanci stanja.
3.4.19. Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih
sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje. Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi
(različica II). V tem izkazu so izkazani denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, naložbenju in financiranju. Denarni
tokovi so v izkazu denarnih tokov predstavljeni v nepobotanih zneskih. Podatki iz izkaza denarnih tokov izvirajo iz bilance
stanja in izkaza poslovnega izida z upoštevanjem ustreznih prilagoditev za obračunske postavke, ki ne predstavljajo denarnih
tokov. Denarni tokovi pri poslovanju se pridobijo z dopolnjevanjem postavk poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov (brez
132
KD
LETNO POROČILO 2022
prevrednotovalnih) ter finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev in finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (brez
prevrednotovalnih) iz izkaza poslovnega izida s spremembami terjatev, časovnih razmejitev, rezervacij, poslovnih obveznosti
in odloženih davkov v obdobju. Denarni tokovi iz naložbenja in financiranja se pridobijo iz glavne knjige in analitičnih evidenc.
Prejemki in izdatki za neopredmetena dolgoročna sredstva, opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine in
finančne naložbe so izračunani na podlagi spremembe knjigovodske vrednosti in korigirani za znesek amortizacije ter povečani
oziroma zmanjšani za dobičke ali izgube pri prodaji.
3.4.20. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane sestavine izkaza
poslovnega izida za obdobja, za katera se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Drugi vseobsegajoči donos
vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na velikost lastniškega
kapitala. Celotni vseobsegajoči donos so spremembe kapitala v obdobju, ki so posledica poslov z lastniki.
133
KD
LETNO POROČILO 2022
3.5. POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
3.5.1. Dolgoročne finančne naložbe
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
Delnice in deleži v družbah v skupini
70.666.546
68.089.555
Skupaj
70.666.546
68.089.555
Dolgoročna posojila
Dolgoročna posojila drugim
-
1.977
Skupaj
-
1.977
Skupaj dolgoročne finančne naložbe
70.666.546
68.091.532
Družbe v Skupini KD Group in pridružene družbe so predstavljene v poglavju 3. 4. 1. Odvisne in pridružene družbe poročajoče
družbe. Spremembe dolgoročnih finančnih naložb v delnice in deleže so pojasnjene v poglavju 2.4.7. Osnove za
uskupinjevanje.
Med delnicami v družbah v skupini družba izkazuje 2.157.487 delnic izdajatelja KD Group z oznako KDHR, po nabavni
vrednosti (2021: 2.100.093 KDHR). Družba ima v lasti 100 % delnic KDHR. V letu 2022 je družba dokupila 57.394 delnic KDHR
za kupnino 2.576.991 evrov.
Upravni odbor družbe KD je dne 19. 11. 2021 na svoji seji sprejel sklep o pričetku postopka izključitve manjšinskih delničarjev
v družbi KD Group. Delničarji KD Group so na skupščini dne 28. 12. 2021 sprejeli sklep o prenosu vseh delnic KDHR, ki niso
v imetništvu, t.j. 57.394 delnic KDHR, na glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine v višini 44,90 evra za vsako
delnico KDHR. Prenos delnic na glavnega delničarja je bil izveden dne 17. 2. 2022 na podlagi sklepa okrožnega sodišča v
Ljubljani. Manjšinskim delničarjem je bila denarna odpravnina v višini 44,90 evrov izplačana dne 23. 2. 2022. Pred sodiščem
teče postopek za preizkus primerne denarne odpravnine in dne 9. 12. 2022 je sodišče imenovalo odvetnika za skupnega
zastopnika delničarjev iz postopka prenosa delnic KD Group d. d. na glavnega delničarja KD d. d. Družba meni, da je postopek
sodnega preizkusa denarne odpravnine nepravilen in nezakonit, kar je navedla tudi v pritožbi, ki je bila posredovana sodišču
dne 22. 12. 2022. Sodišče o pritožbi še ni odločalo. Poslovodstvo meni, da družba ne bo imela dodatnih obveznosti iz naslova
plačial denarne odpravnine izključenim delničarjem.
Dne 28. 2. 2022 je Ljubljanska borza iz trgovanja na borznem trgu umaknila redne imenske kosovne delnice z oznako KDHR.
Delnice KDHR so izkazane po nabavni vrednosti. Poslovodstvo je ocenilo, da ni znamenj oslabitve naložbe.
3.5.2. Kratkoročne finančne naložbe
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kratkoročna posojila
Kratkoročna posojila drugim
1.977
3.358
1.977
3.358
Skupaj kratkoročne finančne naložbe
1.977
3.358
Gibanje popravka vrednosti kratkoročno danih posojil
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1. 1.
-
899.072
Oblikovanje popravkov vrednosti
-
-
Odprava popravkov vrednosti
-
(899.072)
Stanje 31. 12.
-
-
134
KD
LETNO POROČILO 2022
3.5.3. Poslovne terjatve
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
54.615
3.084.559
Skupaj kratkoročne poslovne terjatve
54.615
3.084.559
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih na dan 31. 12. 2022 vključujejo terjatev za plačane akontacije davka od dohodkov
pravnih oseb (2021: 137.016 evrov). Na dan 31. 12. 2021 je med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami do drugih izkazanih tudi
2.947.543 evrov denarnih sredstev na trgovalnem računu pri slovenski poslovni banki.
3.5.4. Denarna sredstva
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Denarna sredstva v blagajni in na računih
720.505
13.087.264
Skupaj denarna sredstva
720.505
13.087.264
Družba s poslovnimi bankami nima dogovorjenih samodejnih zadolžitev.
3.5.5. Kapital
Vpoklicani kapital družbe KD d. d. je opredeljen v statutu podjetja, registriran na sodišču in v celoti vplačan. Na dan 31. 12.
2020 znaša vpoklicani kapital podjetja 1.304.123 evrov. Razdeljen je na 156.260 navadnih imenskih kosovnih delnic.
Upravni odbor družbe je dne 9. 3. 2022 sprejel sklep o izplačilu vmesne dividende za leto 2021 v višini 60 evrov na delnico.
Dne 24. 3. 2022 je družba tako izplačala vmesne dividende v skupni višini 9.374.880 evrov.
Na 31. skupščini delničarjev, ki je potekala 12. 7. 2022, je bil sprejet sklep o izplačilu dividend v višini 20 evrov na delnico. Za
izplačilo dividend, ki je bilo izvedeno 20. 7. 2022, je družba namenila 3.124.960 evrov bilančnega dobička. Preostali bilančni
dobiček je ostal nerazporejen in se bo o njegovi uporabi odločalo v naslednjih poslovnih letih.
Kapitalske in zakonske rezerve se v presežnem znesku lahko uporabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
in za kritje čiste izgube poslovnega leta ter kritje prenesene čiste izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za
izplačilo dobička družbenikom. Rezerve za lastne delnice se morajo sprostiti in se lahko sprostijo samo, če so bile lastne
delnice odtujene ali umaknjene.
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Vplačani presežek kapitala
15.759.327
15.759.327
Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja kapitala
3.469.916
3.469.916
Skupaj kapitalske rezerve
19.229.243
19.229.243
v EUR
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Zakonske rezerve
19.450
19.450
Rezerve za lastne delnice
9.024
9.024
Lastne delnice
(9.024)
(9.024)
Skupaj kapitalske rezerve
19.450
19.450
135
KD
LETNO POROČILO 2022
Prikaz bilančnega dobička
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Čisti poslovni izid poslovnega leta
(317.574)
24.295.012
Preneseni čisti dobiček / Prenesena čista izguba
51.165.934
39.370.762
Bilančni dobiček
50.848.360
63.665.774
Družba je v letu 2022 izplačala 80,00 evrov (2021: 100,00 evrov) dividende na delnico. Skupaj izplačani znesek dividend je
znašal 12.499.840 evrov (2021: 15.624.800 evrov).
Knjigovodska vrednost delnice 31. 12. 2022 znaša 456,97 evra (2021: 539,01 evra). Knjigovodska vrednost delnice je
izračunana kot knjigovodska vrednost kapitala ob koncu obračunskega obdobja/število vseh izdanih delnic brez lastnih delnic
ob koncu obračunskega obdobja.
Osnovni in popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico
(v EUR)
1. 1. - 31. 12. 2022
1. 1. - 31. 12. 2021
Tehtano povprečje navadnih delnic
156.248
156.248
Čisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic
(317.574)
24.295.012
Čisti poslovni izid na navadno delnico
(2,03)
155,49
Osnovni in popravljalni čisti poslovni izid na navadno delnico sta enaka.
Izračun tehtanega povprečnega števila izdanih navadnih delnic
(v EUR)
2022
2021
Število izdanih navadnih delnic na 1. 1.
156.260
156.260
Učinek lastnih delnic
(12)
(12)
Učinek umika lastnih delnic
-
-
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic
156.248
156.248
Enotni tržni tečaj
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
SKDR
314,00
580,00
Pet največjih imetnikov navadnih delnic (SKDR) na dan 31. decembra 2022
Delničar
Kraj
Število
delnic
Delež od
vseh delnic
SKDR (v %)
1
SOROLI INVEST LIMITED
Limassol
50.000
32,00 %
2
CARANTHANIA INVESTMENTS
Luxemburg
32.245
20,64 %
3
ADRIA P.B. d.o.o.
Zagreb
21.790
13,94 %
4
KDG Naložbe, d.o.o.
Ljubljana
17.846
11,42 %
5
AVRA, d.o.o.
Ljubljana
6.460
4,13 %
Skupaj prvih pet imetnikov delnic SKDR
128.341
82,13 %
Drugi
27.919
17,87 %
Skupaj vseh delnic SKDR
156.260
100,00 %
136
KD
LETNO POROČILO 2022
Lastne delnice SKDR v lasti KD d. d.
Vrednost v EUR
Število
% v osnovnem
kapitalu
Lastne delnice v lasti KD d. d.
1. 1. 2021
9.024
12
0,01
Delnice, prejete v zastavo
-
10.839
31. 12. 2021
9.024
10.851
6,94
1. 1. 2022
9.024
10.851
6,94
Delnice, prejete v zastavo
-
(10.839)
31. 12. 2022
9.024
12
0,01
Lastne delnice v lasti Skupine KD
1. 1. 2021
9.024
2.312
1,48
Delnice, prejete v zastavo
-
13.313
31. 12. 2021
9.024
15.625
10,00
1. 1. 2022
9.024
15.625
10,00
Delnice, prejete v zastavo
-
(15.613)
31. 12. 2022
9.024
12
0,01
Družba KD je v letu 2021 v zastavo prejela 10.839 lastnih delnic z oznako SKDR za zavarovanje terjatev (pojasnilo 3.3.2.).
Terjatve so bile v letu 2021 poplačane, izbris zastave delnic je bil opravljen v letu 2022. Odvisna družba je v letu 2021 v
zavarovanje terjatev prejela v zastavo 2.474 delnic z oznako SKDR, v letu 2019 pa 2.300 delnic z oznako SKDR. Obe terjatvi
sta bili v letu poplačani in zastave sproščene.
Dne 12. 7. 2018 je skupščina pooblastila upravni odbor, da lahko v imenu in za račun družbe kupi lastne delnice, pri čemer je
obseg dopustne pridobitve omejen na 10 % skupnega števila delnic družbe. Pooblastilo družbi velja za dobo 36 mesecev od
dneva sprejema sklepa. V skladu s pooblastilom skupščine lahko upravni odbor umakne lastne delnice brez nadaljnjega
sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala. Na skupščini dne 9. 8. 2021 je bilo pooblastilo podaljšano za 36 mesecev.
3.5.6. Poslovne obveznosti
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
-
-
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
24.078
11.983
Kratkoročne poslovne obveznosti za davke in prispevke
-
-
Kratkoročne poslovne obveznosti do zaposlenih
4.558
4.532
Druge kratkoročne poslovne obveznosti
28
26
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti
28.664
16.541
Družba 31. 12. 2022 med kratkoročnimi dolgovi izkazuje obveznosti za decembrsko plačo. Družba nima zapadlih dolgov do
članov upravnega odbora.
3.5.7. Pasivne časovne razmejitve
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
10.492
31.098
Vkalkulirani stroški neizkoriščenih dopustov
6.004
5.404
Skupaj
16.496
36.502
Vnaprej vračunani stroški vključujejo stroške revizije.
137
KD
LETNO POROČILO 2022
3.5.8. Odloženi davek
Stanje odloženih davkov
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Odložene terjatve za davek
-
-
Odložene obveznosti za davek
-
-
Skupaj odloženi davek
-
-
Gibanje odloženih davkov
(v EUR)
2022
2021
Stanje 1. januarja
-
115.000
Odloženi davek v dobro (breme) poslovnega izida
-
(115.000)
Odloženi davek v breme (dobro) kapitala
-
-
Stanje 31. decembra
-
-
Gibanje odloženih terjatev za davek
(v EUR)
Davčne izgube
Skupaj
Stanje 1. 1. 2021
115.000
115.000
Odloženi davek v dobro (breme) poslovnega izida
(115.000)
(115.000)
Odloženi davek v dobro (breme) kapitala
-
-
Stanje 31. 12. 2021
-
-
Stanje 1. 1. 2022
-
-
Odloženi davek v dobro (breme) poslovnega izida
-
-
Odloženi davek v dobro (breme) kapitala
-
-
Stanje 31. 12. 2022
-
-
Nepripoznane odložene terjatve za davek
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Odbitne začasne postavke
-
-
Neizrabljene davčne izgube
3.064.150
3.003.875
Stanje
3.064.150
3.003.875
3.5.9. Poslovni odhodki
Stroški po izvirnih vrstah
(v EUR)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Stroški blaga in materiala
Stroški materiala in surovin
-
183
Skupaj
-
183
Stroški storitev
Stroški prevoznih in poštnih storitev
333
306
Stroški najemnin in vzdrževanja sredstev
7.515
7.343
138
KD
LETNO POROČILO 2022
Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev
7.155
5.474
Stroški posredovanja vrednostnih papirjev
28.533
25.194
Stroški intelektualnih in osebnih storitev
30.895
139.150
Stroški drugih storitev
71.859
41.111
Stroški storitev fizičnih oseb po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah
4.215
3.848
Skupaj
150.505
222.426
Stroški dela
Stroški plač
45.591
44.721
Stroški pokojninskega zavarovanja
4.645
4.443
Stroški drugih socialnih zavarovanj
3.528
3.379
Ostali stroški dela
45.015
44.581
Skupaj
98.779
97.124
Skupaj poslovni odhodki
249.284
319.733
Prejemki članov uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualni pogodbi
(v EUR)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Prejemki članov poslovodstva
90.669
89.503
Prejemki zaposlenih na podlagi individualne pogodbe
-
-
Skupaj
90.669
89.503
(v EUR)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Analiza stroškov po funkcionalnih skupinah
Stroški prodaje
-
-
Splošni stroški
249.284
319.733
Skupaj
249.284
319.733
Stroški revizije (z vključenim DDV)
Revidiranje letnega poročila
10.614
22.985
Druge storitve dajanja zagotovil
1.830
4.392
Skupaj
12.444
27.377
Družba KD je imela na dan 31. 12. 2022 enega zaposlenega. Zahtev zaposlenih po izplačilih, ki jim družba nasprotuje, ni.
3.5.10. Finančni prihodki
(v EUR)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Finančni prihodki iz deležev
Dividende, prejete od podjetij v skupini
-
24.151.070
Skupaj finančni prihodki iz deležev
-
24.151.070
Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
53
1.083.939
Skupaj finančni prihodki iz danih posojil
53
1.083.939
Skupaj finančni prihodki
53
25.235.009
139
KD
LETNO POROČILO 2022
3.5.11. Finančni odhodki
(v EUR)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od podjetij v skupini
-
-
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
-
367.347
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
40.332
78.401
Skupaj finančni odhodki iz finančnih obveznosti
40.332
445.748
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
11
-
Skupaj finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
11
-
Skupaj finančni odhodki
40.343
445.748
3.5.12. Davki
(v EUR)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Poslovni izid pred davki
(317.574)
24.469.592
Popravek prihodkov na raven davčno priznanih
-
(25.050.141)
Popravek odhodkov na raven davčno priznanih
338
1.208.026
Uporaba davčnih olajšav in davčnih izgub
-
(313.897)
Skupaj davčna osnova
(317.236)
313.580
Davčna stopnja
19%
19%
Davek od dobička
-
59.580
3.5.13. Zunajbilančna evidenca
(v EUR)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Garancija
-
2.576.991
Zunajbilančne obveznosti
-
2.576.991
Prejeta poroštva
-
-
Zunajbilančna sredstva
-
-
Skupaj zunajbilančna evidenca
-
2.576.991
3.5.14. Posli s povezanimi podjetji
Družba v nadaljevanju razkriva posle s povezanimi pravnimi osebami, delničarji, odvisnimi in pridruženimi podjetji in s
poslovodstvom. Pravni posli oz. pravna dejanja med KD in povezanimi družbami temeljijo na tržnih pogojih in so bili opravljeni
kot posli med dobro obveščenima strankama v poslu.
(v EUR z vključenim DDV)
1. 1. – 31. 12. 2022
1. 1. – 31. 12. 2021
Podjetja v skupini
14.640
14.640
Nabava blaga in storitev
14.640
14.640
140
KD
LETNO POROČILO 2022
Pregled plačil družbe KD d. d. članom organov upravnega odbora in vodstva v letu 2022
3.6. UPRAVLJANJE FINANČNIH TVEGANJ
Družba je po naravi svojega posla izpostavljena finančnim tveganjem pri finančnih sredstvih in obveznostih. Finančna tveganja
so tveganja, da pritoki zaradi tržnih sprememb na trgu kapitala in denarja, sprememb poslovanja ter bonitet komitentov in
izdajateljev finančnih instrumentov ne bodo zadoščali za kritje odtokov. Najpomembnejše komponente tega tveganja so
likvidnostno tveganje, kreditno tveganje in tržno tveganje, kjer je družba izpostavljena tveganju spremembe obrestnih mer,
tveganju spremembe tečajev vrednostnih papirjev, spremembe cen in valutnemu tveganju. Namen procesa obvladovanja
finančnih tveganj sta predvsem stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznim tveganjem na sprejemljivo
raven.
Namen obvladovanja tveganj je zagotoviti dolgoročno stabilno poslovanje in zmanjšati izpostavljenost individualnim tveganjem.
Cilj učinkovitega upravljanja tveganj ni izogibanje tveganjem za vsako ceno, temveč zavedno sprejemanje primernih tveganj
in izvedba ustreznih ukrepov, da ne pride do njihove uresničitve oziroma da njihova morebitna uresničitev ne povzroči prevelike
ekonomske škode. Družba sprejema tveganje z zavedanjem, da načeloma bolj tvegani posli prinašajo višje donose in da je
optimizacija razmerja med tveganjem in donosom ključnega pomena za povečevanje vrednosti družbe.
Družba upravlja in obvladuje tveganja, katerim je izpostavljena, tako da redno načrtuje in spremlja denarne tokove in
zagotavlja, da ima vedno na razpolago dovolj likvidnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Družba nalaga svoja sredstva
tako, da dosega dovolj visoko donosnost, da usklajuje ročnost finančnih sredstev z zapadlostjo finančnih obveznosti ter da
zagotavlja ustrezno strukturo finančnih sredstev. Družba redno spremlja dogajanja na finančnih trgih in skuša minimizirati
potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.
Likvidnostna tveganja so tveganja, da družba ne bo sposobna pravočasno poplačati vseh obveznosti, vključno s
potencialnimi obveznostmi. Družba si prizadeva uresničiti cilj, da je v vsakem trenutku sposobna zagotavljati likvidnost in da
je trajno sposobna izpolnjevati vse svoje obveznosti z ustrezno višino kapitala (solventnost).
Likvidnostno tveganje izhaja iz neusklajenosti prilivov in odlivov in se odraža v možnosti, da bi družba morala kljub zadostnemu
obsegu finančnih sredstev zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti v danem trenutku naložbe unovčevati pod slabšimi pogoji
(nižja cena, višji stroški transakcij), kar bi se odražalo v nižji donosnosti naložb.
Likvidnostno tveganje družba obvladuje s primerno strukturo naložb, z ustrezno razpršenostjo naložb, z načrtovanjem
prihodnjih denarnih tokov, s čimer zagotavlja primeren obseg denarnih tokov iz poslovanja in naložbenja (izplačilo obresti in
glavnic) za pokritje prihodnjih predvidljivih obveznosti, z zagotavljanjem primernega obsega visoko likvidnih naložb, ki jih je
mogoče vsak trenutek unovčiti brez izgube vrednosti za pokrivanje prihodnjih nepredvidljivih obveznosti.
Družba zagotavlja likvidnost z rednim spremljanjem, usklajevanjem in načrtovanjem denarnih tokov. Likvidnostna poročila, ki
vsebujejo načrtovane in realizirane denarne tokove iz sredstev in obveznosti, redno obravnavata vodstvo družbe in odbor za
upravljanje bilance. Družba redno poravnava vse svoje obveznosti in nima, niti ni imela, težav s poravnavanjem zapadlih
obveznosti.
Član upravnega odbora oz.
vodstva
Bruto plača
(fiksni del)
Variabilni
prejemki
Plačila za
opravljanje
funkcije in
sejnine
Zavarovalne
premije/
bonitete
Druge
bonitete
Povračila
stroškov
Regres za
letni dopust
in jubilejna
nagrada
Dodatna
plačila
Skupaj
Milan Kneževič
-
-
10.000
157
-
-
-
-
10.157
Aleksander Sekavčnik
45.000
-
6.800
336
-
1.978
1.924
500
56.538
Tomaž Butina
-
-
8.988
-
-
-
-
-
8.988
Katarina Valentinčič Istenič
-
-
8.186
-
-
-
-
-
8.186
Matija Gantar
-
-
6.800
-
-
-
-
-
6.800
Skupaj
45.000
-
40.774
493
-
1.978
1.924
500
90.669
141
KD
LETNO POROČILO 2022
Kreditna tveganja so tveganja, da nasprotna stranka ne bo zmožna izplačati dolgovanih zneskov ob zapadlosti. Glavni vir
kreditnega tveganja družbe izhaja iz finančnih naložb, pri čemer se družba KD sooča s tveganjem nastanka finančne izgube
zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razlik med dejanskimi in pogodbeno določenimi izpolnitvami obveznosti.
Tveganje, da posojila ne bodo poravnana pravočasno, je zmerno. Tveganje družba zmanjšuje s pridobivanjem in preverjanjem
javno dostopnih podatkov o trenutnem finančnem stanju posojilojemalcev, njihovi prihodnji plačilni sposobnosti in z iskanjem
različnih možnosti za zavarovanje terjatev.
Valutnemu tveganju družba ni izpostavljena, saj so sredstva in obveznosti nominirana v evrih.
Obrestno tveganje, kateremu je izpostavljena družba, se lahko odraža v rasti stroškov financiranja. Družba KD uravnava
obrestno tveganje na način, da je čim več finančnih obveznosti vezanih na fiksno obrestno mero.
Kreditno tveganje – nezapadla in zapadla sredstva
(v EUR)
Nezapadla in
neoslabljena
Zapadlo in
neoslabljeno
do 30 dni
Zapadlo in
neoslabljen
o od 31 do
90 dni
Zapadlo in
neoslablje
no od 91
do 270 dni
Zapadlo in
neoslabljen
o nad 270
dni
Zapadlo in
individualno
oslabljeno -
bruto
vrednost
Zapadlo in
individualno
oslabljeno -
popravek
vrednosti
Zapadlo in
skupinsko
oslabljeno -
bruto
vrednost
Zapadlo in
skupinsko
oslabljeno -
popravek
vrednosti
Skupaj
31. 12. 2022
Posojila
1.977
-
-
-
-
-
-
-
-
1.977
Terjatve
54.615
-
-
-
-
886
(886)
-
-
54.615
Skupaj
56.592
-
-
-
-
886
(886)
-
-
56.592
31. 12. 2021
Posojila
5.335
-
-
-
-
-
-
-
-
5.335
Terjatve
3.084.559
-
-
-
-
886
(886)
-
-
3.084.559
Skupaj
3.089.894
-
-
-
-
886
(886)
-
-
3.089.894
Vpliv epidemije COVID-19 in vojne v Ukrajini
Družba je pristopila k presojanju znamenj oslabitve vseh pomembnejših sredstev. Ugotovitve so razkrite v poglavjih pojasnil k
posameznim postavkam računovodskih izkazov.
Družba zaradi epidemije ni bila deležna znižanj ali oprostitev plačevanja najemnin. Družba je bila zaradi svoje finančne
dejavnosti večinoma izključena iz prejema državnih pomoči po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19
in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.
Poslovno okolje je poleg virusa SARS-CoV-2 zaostrilo še vojno dogajanje v Ukrajini. Družba z Rusijo in Ukrajino ne posluje,
tako da trenutne vojne razmere v Ukrajini in sankcije proti Rusiji nimajo neposrednega vpliva na poslovanje skupine. Posredno
lahko pričakujemo vpliv zaradi negotovosti na finančnih trgih, vendar tega vpliva še ni mogoče ovrednotiti.
Družba je finančno stabilna, se pa ob spremenjenih okoliščinah le-tem aktivno prilagaja, redno spremlja in ocenjuje tveganja,
katerim je izpostavljena in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.
3.7. DOGODKI PO DATUMU IZDELAVE BILANCE STANJA
Dne 7. 2. 2023 je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo družbe KD zoper sklep sodišča o imenovanju skupnega zastopnika
delničarjev v postopku prenosa delnic KD Group na glavnega delničarja KD. Postopek določitve višine primerne denarne
odpravnine po 388. členu ZGD-1 manjšinskim delničarjem družbe KD Group se bo nadaljeval v letu 2023. Družba KD meni,
da je delničarjem izplačala primerno denarno odpravnino, saj so bila pri njenem izračunu, ki so ga izvedli neodvisni ocenjevalci
podjetij in nepremičnin, upoštevane vse zakonske zahteve.
Po datumu bilance stanja ni bilo drugih dogodkov, ki bi lahko vplivali na računovodske izkaze in zaradi katerih bi morali opraviti
dodatne postopke, da bi ugotovili, ali so ti dogodki pravilno prikazani v računovodskih izkazih.