Letno
poročilo
Skupina Luka Koper in Luka Koper, d. d.
Izjava o odgovornosti članov uprave družbe
Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo
letnega poročila družbe in Skupine Luka Koper ter
računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje
resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov
poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2021.
Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe
Luka Koper, d. d., za leto 2021 z vsemi sestavnimi deli –
poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim
poročilom, vključno z izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno
in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov
dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve.
Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in
dobrega gospodarjenja.
Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo
in Skupino Luka Koper pripravljeni na podlagi predpostavke
o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih
odvisnih družb ter v skladu z veljavno zakonodajo in
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je
sprejela Evropska unija.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je
bilo treba davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar
lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila
davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek
pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava družbe ni
seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno
pomembno obveznost iz tega naslova.
Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja
ohranjanje vrednosti premoženja družbe in Skupine Luka
Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih
nepravilnosti.
Člani uprave:
Boštjan Napast
Predsednik uprave
Robert Rožac
Član uprave
Vojko Rotar
Član uprave - delavski direktor
Koper, 31. 3. 2022
Kazalo
POSLOVNO POROČILO
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu
Pismo predsednika uprave
Poročilo nadzornega sveta za leto
Izjava o upravljanju družbe
Pregled pomembnejših dogodkov novosti in dosežkov v letu
Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta
Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela
Poslovna strategija razvoja
Gospodarsko okolje in tržni položaj
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu
Naložbe v nefinančna sredstva
Evropski projekti
Pogled naprej
Obvladovanje tveganj in priložnosti
Delnica LKPG
TRAJNOSTNO POROČILO
O trajnostnem poročilu
Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja
Deležniki Luke Koper
Matrika bistvenosti
Korporativna integriteta človekove pravice preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja
Varno in zdravo pristaniško okolje
Skrb za zaposlene
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja
Družbeno okolje
Trajnostni odnosi z dobavitelji
Trajnostni odnosi s kupci
Kazalo GRI (po standardih )
RAČUNOVODSKO POROČILO
Računovodski izkazi družbe Luka Koperdd in Skupine Luka Koper
Pojasnila k računovodskim izkazom
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja
Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja
Izkaz bilančnega dobička
Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta
Poročilo neodvisnega revizorja
POSLOVNO
POROČILO
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper
v letu
GRI GS 102-7
Pandemija covida-19 je v letih 2020 in 2021 dodobra
pretresla svetovno gospodarstvo. V letu 2021 je bilo občutiti
postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v
mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na dobre poslovne
rezultate Skupine Luka Koper, čeprav je pojav nove različice
virusa proti koncu leta 2021 povečal nestanovitnost finančnih
trgov in ustavil širše okrevanje. Finančni kazalniki Skupine
Luka Koper, doseženi v letu 2021, so boljši kot načrtovani
kazalniki, v primerjavi z doseženimi v letu 2020 pa so nekoliko
nižji zaradi enkratnih dogodkov, pripoznanih med drugimi
prihodki, ki so pozitivno vplivali na rezultate poslovanja v
letu 2020. Ob tem je ladijski pretovor v letu 2021 presegel
načrtovane količine leta 2021 za odstotek, pretovor leta 2020
pa za sedem odstotkov. Družba je na skoraj vseh blagovnih
skupinah presegla ali dosegla načrtovane količine oziroma
pretovor leta 2020. Konec leta 2021 je bil na kontejnerskem
terminalu dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru
kontejnerjev v višini 997.574 kontejnerskih enot (TEU), s
tem je bil prekoračen predhodni rekord iz leta 2018, ki je
takrat znašal 988.501 kontejnerskih enot (TEU). Pretovor
avtomobilov je presegel tako načrtovanega kot doseženega v
letu 2020, in to kljub nestabilnostim na avtomobilskem trgu
zaradi vplivov pandemije ter zaradi pomanjkanja avtomobilskih
polprevodnikov in ostalih komponent, kar je povzročalo
občasne zastoje v proizvodnji. Večji je bil tudi pretovor sipkih
in razsutih tovorov, povečal se je predvsem pretovor kuhinjske
soli in železove rude. V primerjavi z načrtom se je v letu
2021 zmanjšal le pretovor tekočih tovorov, predvsem zaradi
manjšega letalskega potniškega prometa in manjšega obsega
pretovora naftnih derivatov zaradi vplivov pandemije covida-19.
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021|5
ČISTI PRIHODKI
OD PRODAJE
mio EUR
NAČRT
LADIJSKI PRETOVOR
mio TON
NAČRT
PRETOVOR KONTEJNERJEV
TISOČ TEU
NAČRT
PRETOVOR AVTOMOBILOV
TISOČ KOS
NAČRT
Alternativno merilo
2
: / Alternativno merilo: /
Komentar: V letu 2020 so čisti prihodki od prodaje Skupine
Luka Koper dosegli 209,9 milijona evrov in so bili za 8
odstotkov oziroma za 18,8 milijona evrov nižji kot v letu 2019.
Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so se v letu 2020
zmanjšali zaradi zmanjšanja ladijskega pretovora, na kar je
pomembno vplival izbruh pandemije covida-19, ki je prizadela
celotno svetovno gospodarstvo, blagovne tokove in logistične
poti. Postopno okrevanje v letu 2021 je pozitivno vplivalo
na večji ladijski pretovor, kar se je odrazilo v višjih čistih
prihodkih od prodaje. V letu 2021 so čisti prihodki od prodaje
Skupine Luka Koper dosegli 228,4 milijona evrov in so bili za 9
odstotkov oziroma za 18,5 milijona evrov višji kot v letu 2020.
Komentar: Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu
2020 znašal 19,5 milijona ton blaga in je bil manjši kot v letu
2019 za 14 odstotkov. Na manjši ladijski pretovor v letu 2020
glede na leto 2019 je poleg ohlajanja svetovnega gospodarstva
vplival pojav koronavirusa SARS-CoV-2 in posledični izbruh
pandemije covida-19. Pretovor dveh strateških blagovnih skupin,
kontejnerjev in avtomobilov, je v letu 2020 ostal stabilen. V letu
2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske
aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo tudi na
povečanje ladijskega pretovora v letu 2021. Ladijski pretovor
Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal 20,8 milijona ton
blaga, kar je 7 odstotkov več od doseženega v letu 2020. Družba
je na vseh blagovnih skupinah presegla pretovor leta 2020.
Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (Smernice APMs), ki jih
opredeljuje ESMA.
APMs – Alternative Performance Measures
ESMA - European Securities and Markets Authority – Evropski organ za vrednostne papirje in trge
Čisti prihodki od prodaje v mio evrih
2019 2020 2021
228,4
209,9
228,7
Kontejnerji v tisoč TEU
Ladijski pretovor v mio tonah
Avtomobili v tisoč kos
2019 2020 2021
945,1
959,4
19,5
22,8
617,2
706,0
997,6
20,8
656,5
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021|6
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
(EBIT)
mio EUR
-
NAČRT
DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV IZ
POSLOVANJA (ROS)
-
NAČRT
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
PRED AMORTIZACIJO (EBITDA)
mio EUR
-
NAČRT
EBITDA marža
-
NAČRT
Alternativno merilo:
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
Izračun:
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = razlika med poslovnimi
prihodki in stroški poslovanja.
Pojasnilo izbora:
Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost) poslovanja podjetja iz
osnovne dejavnosti.
Alternativno merilo:
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)
Izračun:
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) = poslovni izid
iz poslovanja (EBIT) / čisti prihodki od prodaje.
Pojasnilo izbora:
Prikazuje operativno učinkovitost podjetja.
Alternativno merilo:
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)
Izračun:
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) =
poslovni izid iz poslovanja (EBIT) + amortizacija.
Pojasnilo izbora:
Odraža uspešnost poslovanja podjetja in je približek denarnega
toka iz poslovanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja odpisov
vrednosti in drugih odhodkov, ki niso povezani s poslovnimi
odhodki.
Alternativno merilo:
EBITDA marža
Izračun:
EBITDA marža = poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo
(EBITDA) / čisti prihodki od prodaje.
Pojasnilo izbora:
Prikazuje poslovno uspešnost in dobičkonosnost v odstotkih.
Uporablja se za primerjavo uspešnosti podjetja z drugimi podjetji.
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v mio evrih
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) v %
2019 2020 2021
31,3
13,7
33,5
16,0
45,3
19,8
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v mio evrih
EBITDA marža v %
2019 2020 2021
61,2
26,8
61,8
29,4
73,1
32,0
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021|7
Komentar: Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti
poslovni izid v letu 2019 sta vplivala predvsem dva dejavnika,
in sicer implementacija strategije izvajanja pristaniških storitev
in posledično za 14,4 milijona evrov višji stroški dela ter stroški
takse na pretovor skladno z ZIUGDT v višini 4,8 milijona evrov.
Na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in čisti poslovni izid v
letu 2020 so vplivali nižji čisti prihodki od prodaje, ki so bili
posledica upada ladijskega pretovora. Na rezultatih poslovanja
v letu 2020 se je v celoti odrazil tudi prehod na novi model
izvajanja pristaniških storitev, ki ga je Skupina začela postopno
implementirati leta 2019 in istega leta tudi dokončno
uveljavila. Ob tem je Skupina Luka Koper v letu 2020 glede
na predhodno leto znižala poslovne odhodke. Kljub rasti
čistih prihodkov od prodaje je bil v letu 2021 dosežen nižji
poslovni izid iz poslovanja (EBIT), kot leto prej, in sicer zaradi
nižjih drugih prihodkov, saj so bili v letu 2020 med drugimi
prihodki pripoznani enkratni dogodki, ki so pozitivno vplivali na
rezultate poslovanja v letu 2020.
Komentar: Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo
(EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašal 61,8
milijona evrov, kar je za 15 odstotkov oziroma za 11,3 milijona
evrov manj kot v letu 2019. Poslovni izid iz poslovanja pred
amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2021
znašal 61,2 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,6
milijona evrov manj kot v letu 2020.
EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2020 znašala 29,4
odstotka, kar je za 8 odstotkov oziroma za 2,5 odstotne točke
manj kot v letu 2019. EBITDA marža Skupine Luka Koper je v
letu 2021 znašala 26,8 odstotka, kar je za 9 odstotkov oziroma
za 2,7 odstotne točke manj kot v letu 2020.
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021|8
ČISTI POSLOVNI IZID
mio EUR
-
NAČRT
RAZMERJE MED TRŽNO CENO IN
DOBIČKOM NA DELNICO (PE)
KAZALNIK NI NAČRTOVAN
ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA
(ROE)
7,0 %
-
NAČRT
Čisti poslovni izid v mio evrih
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)
2019 2020 2021
31,8
11,4
32,0
8,2
40,4
8,2
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) v %
2019 2020 2021
7,0
7,4
9,9
Alternativno merilo:
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)
Izračun:
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) =
zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).
Pojasnilo izbora:
Prikazuje koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem
trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Z
njim ocenjujemo vrednost podjetja in njegovih delnic na trgu.
Alternativno merilo:
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)
Izračun:
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček /
povprečno stanje kapitala.
Pojasnilo izbora:
Prikazuje uspešnost poslovodstva pri povečevanju vrednosti
podjetja za lastnike oz. delničarje.
Komentar: Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu
2020 znašal 32 milijonov evrov, kar je za 21 odstotkov oziroma
za 8,4 milijona evrov manj kot v letu 2019. Poleg že pojasnjenih
vplivov, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu izidu iz
poslovanja (EBIT) v letu 2020 glede na leto 2019, je na čisti
poslovni izid leta 2020 vplivala tudi nižja efektivna stopnja
davka od dobička. V letu 2021 je čisti poslovni izid znašal 31,8
milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma za 0,2 milijona
evrov manj kot v letu 2020. Poleg že omenjenih vplivov na
poslovni izid iz poslovanja (EBIT), je na čisti poslovni izid
pozitivno vplival višji poslovni izid iz financiranja, negativno pa
višja stopnja davka od dobička.
Kazalnik razmerja med tržno ceno in dobičkom na delnico
(P/E) se je v letu 2021 povišal glede na predhodni leti in je
znašal 11,4.
Komentar: Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu
2020 znašala 7,4 odstotka, kar je za 25 odstotkov oziroma
za 2,5 odstotne točke manj kot v letu 2019. Nižja dosežena
čista dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2020 glede na leto
2019 je posledica že omenjenih oteženih pogojev poslovanja.
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2021 znašala 7
odstotkov, kar je za 6 odstotkov oziroma za 0,4 odstotne točke
manj kot v letu 2020. Na nižjo čisto dobičkonosnost kapitala
(ROE) v letu 2021 je vplival nižji dosežen čisti poslovni izid iz
poslovanja, ki je posledica že zgoraj omenjenih vplivov, ter višji
povprečni kapital.
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021|9
IZDATKI ZA NALOŽBE
mio EUR
-
- NAČRT
NETO FINANČNA ZADOLŽENOST
EBITDA
- NAČRT
Alternativno merilo: / Alternativno merilo:
Neto finančna zadolženost / EBITDA
Izračun:
Neto finančna zadolženost / EBITDA = (finančne obveznosti –
denar in denarni ustrezniki) / EBITDA.
Pojasnilo izbora:
Prikazuje zadolženost in dobičkonosnost podjetja z namenom
ocenjevanja zmožnosti podjetja poravnavati svoje finančne
dolgove v prihodnosti, če družba ohrani isti obseg poslovanja
in dobička.
Komentar: V letu 2020 je Skupina Luka Koper za naložbe
namenila 68,1 milijona evrov, kar je 74 odstotkov oziroma
28,9 milijona evrov več kot v letu 2019. Skupina Luka Koper
je pandemično leto 2020 izkoristila za nadaljevanje izvajanja
naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti, saj se po
izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s
pandemijo, pričakuje ponovna rast pretovora. V letu 2021 je
Skupina Luka Koper nadaljevala naložbeni ciklus predvsem z
vlaganjem v povečevanje pristaniških zmogljivosti, najvidnejša
naložba je bila nadaljevanje gradnje podaljška kontejnerske
obale na čelu I. pomola. Za naložbe je Skupina Luka Koper
namenila 52,1 milijona evrov, kar je 23 odstotkov oziroma 16
milijonov evrov manj kot v letu 2020.
Komentar: Nizka vrednost kazalnika neto finančna
zadolženost / EBITDA v letih 2019 do 2021 kaže visoko
finančno stabilnost Skupine Luka Koper ter pripravljenost na
intenzivnejši investicijski cikel. V letu 2021 je kazalnik nekoliko
višji kot dve leti poprej, vendar še vedno nizek in znaša 0,5.
Izdatki za naložbe v mio evrih
2019 2020 2021
52,1
68,1
39,2
Neto finančna zadolženost/EBITDA
2019 2020 2021
0,5
0,30,3
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2021|10
Leto 2021 v številkah
997.574 TEU
naloženih in razloženih kontejnerjev
656.477 kosov
pretovor vozil
20.973 vlakov
vlakov pripeljalo v pristanišče in iz njega odpeljalo
367.951 tovornjakov
vstopilo v pristanišče
276.410 vagonov
razloženih in naloženih v pristanišču
1.551 ladij
na privezih
58 %
delež pretovora po železnici
42 %
delež pretovora po cesti
20,8 mio ton
ladijskega prevoza
Pismo predsednika uprave
GRI GS 102-14
Spoštovane delničarke in delničarji, cenjeni poslovni partnerji, drage sodelavke in sodelavci,
mesečni rekord v pretovoru kontejnerjev, ki smo ga zabeležili
marca, je bil znanitelj dobrih poslovnih rezultatov leta 2021.
Čeprav se na nekaterih segmentih poslovanja še vedno
poznajo posledice pandemije covida-19, so finančni rezultati
Skupine Luka Koper glede na leto prej dobri. Večji pretovor
blaga na skoraj vseh blagovnih skupinah je vplival na višje čiste
prihodke od prodaje. Zaradi večjega pretovora pa so bili višji
stroški dela, storitev in takse na pretovor, višji realizirani čisti
prihodki od prodaje pa so zvišali stroške koncesije. Dodatno
so na stroške vplivali tudi višje cene energentov in višji stroški
amortizacije. Pri primerjavi finančnih kazalnikov leta 2021 z
rezultati prehodnega leta je treba upoštevati tudi v letu 2020
izredni prihodek iz naslova odpisanih obveznosti za plačilo
prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (skladno
z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije
covida-19) ter v letu 2021 nižje prihodke iz naslova odprave
rezervacij. Kljub temu so vsi finančni kazalniki krepko presegli
poslovni načrt leta 2021.
V družbi smo posebej zadovoljni z rezultati pretovora na
kontejnerskem terminalu, saj smo zadnje dni leta prekoračili
dotakratni rekord v pretovoru kontejnerskih enot (TEU) in
leto 2021 zaključili z 997.574 TEU, s čimer se trdno oklepamo
položaja največjega kontejnerskega pristanišča v severnem
Jadranu. Ta neverjeten rezultat smo dosegli kljub kaotičnim
razmeram na globalni ravni, saj smo se na področju ladijskih
kontejnerskih prevozov soočali z nerednimi prihodi ladij in
pomanjkanjem praznih kontejnerjev. Marca 2021 je celotno
panogo osupnila tudi nesreča oziroma nasedla ladja v Sueškem
prekopu, ki je pretrgala najkrajšo in najbolj prometno pomorsko
povezavo med Evropo in Daljnim vzhodom.
V letu 2021 smo zabeležili rast na vseh blagovnih skupinah,
ne le pri kontejnerjih. Avtomobilski terminal je ponovno
prekoračil mejo 650 tisoč vozil, in to kljub pretresom v
industriji, ki so jo zaznamovali pomanjkanje polprevodnikov in
motnje v proizvodnji. Znatno smo povečali količine ladijskega
pretovora na segmentu generalnih tovorov – zaradi zvišanja
kontejnerskih voznin in pomanjkanja ladijskega prostora so se
stranke preusmerile na klasične ladijske prevoze, zato smo tudi
na ta račun pridobili dodatne posle. Na področju sipkih tovorov
smo v lanskem letu zabeležili več industrijske soli in umetnih
gnojil, na razsutih tovorih pa je bilo več železove rude, količine
premoga pa so že več let v upadu zaradi politike Evropske unije
v smeri dekarbonizacije. Zaradi skromnejšega povpraševanja
po gorivu v letalskem prometu, kar je bilo prav tako povezano
z globalno pandemijo, so tekoči tovori ostali na podobnih
količinah kot v letu 2020.
Leto 2021 so zaznamovale tudi pomembne infrastrukturne
pridobitve. Podaljšana obala kontejnerskega terminala z novim
priveznim mestom, ki smo ga poimenovali vez 7D, je bila
le del obsežne naložbe, saj smo v zaledju te obale pridobili
še dodatnih 25.000 m2 površin za odlaganje kontejnerjev.
Skladiščne površine smo gradili fazno in sproti pridobivali
uporabna dovoljenja za posamezne dele ter jih polnili s
kontejnerji. Celotna naložba, ki je bila tudi največja posamezna
naložba v zadnjem desetletju, je vredna 45,6 milijona evrov
in del sredstev zanjo smo pridobili iz evropskega projekta
NAPA4CORE.
Kontejnerizacija blaga v svetovni trgovini je namreč dosegla
neslutene razsežnosti. Ladjarji gradijo vse večje ladje in
temu se moramo pristanišča prilagajati, v nasprotnem
primeru bi izpadli iz vseh pomembnejših blagovnih tokov.
Zato smo naročili tudi dve novi kontejnerski dvigali razreda
super post-panamax (dve taki že imamo), s čimer bomo še
dodatno izboljšali procese dela na terminalu. Poleg tega se
že pripravljamo na začetek podaljševanja severnega dela
I. pomola, s čimer bomo zaokrožili dolžino pomola, kot je
predvidena v državnem prostorskem načrtu. Tudi ta del
pomola bo namenjen pretovoru kontejnerjev.
Glede na to, da že danes polovica vseh kontejnerjev, ki jih
pretovorimo v Kopru, potuje po železnici, je prihodnji razvoj
koprskega pristanišča v veliki meri odvisen od pravočasno
zgrajene dodatne železniške povezave z zaledjem. Zato smo
izredno zadovoljni, da je projekt izgradnje t. i. drugega tira že v
polnem teku in bo dodatni tir, kot načrtovano, predan v uporabo
leta 2026. Vendar država hkrati posodablja tudi druge dele
slovenskega železniškega omrežja, kar je prav tako pomembno
za koprsko pristanišče, ki si lahko v bližnji prihodnosti obeta
sodobno, hitro in učinkovito povezavo s svojimi zalednimi trgi.
Večja kapaciteta železniških tirov seveda ni pomembna le na
področju kontejnerjev, ki so sicer s časovnega in stroškovnega
vidika najbolj občutljiv tovor, ampak tudi za druge blagovne
skupine, saj je skoraj 60 odstotkov letnega pretovora v
pristanišču odvisnega od železniških prevozov.
Čeprav smo število vlakov v letu 2021 povečali za pet
odstotkov na skoraj 21.000, je še bolj naraslo število
tovornjakov, in sicer za sedem odstotkov na skoraj 368.000.
Zato je dodaten, že tretji vhod za kamione na stičišču
bertoške in ankaranske vpadnice več kot dobrodošel. Tudi ta
je novost leta 2021 in namenili smo ga pretežno tovornjakom
s kontejnerji, ki jih je več kot polovica. S tem smo izboljšali
Pismo predsednika uprave |12
notranjo logistiko in prometno varnost ter hkrati razbremenili
mestne vpadnice.
Avtomobili so tako kot kontejnerji eden naših strateških
tovorov in v zadnjih letih so bili deležni kar nekaj pomembnih
naložb. Leta 2020 smo zgradili nov privez za t. i. ladje ro–
ro, ki prevažajo vozila, ter dodatno skupino tirov v zaledju
tretjega bazena. V letu 2021 pa smo predali namenu novo
garažno hišo s kapaciteto okoli 6.000 vozil. Poleg tega je
vlada odobrila tudi širitev koncesijskega območja na območje
t. i. kasete 5A, kjer bo zraslo odprto skladišče za vozila. S temi
pridobitvami in z novimi posli si lahko upravičeno obetamo,
da bomo ostali eno večjih pristanišč za avtomobile v Evropski
uniji in med prvimi v Sredozemlju.
Tudi načrti za leto 2022 na področju naložb niso nič manj
ambiciozni. Omenili smo že zaključek izgradnje podaljška
južnega dela I. pomola. Gradili bomo dodatne odprte
skladiščne površine za avtomobile in povečali skladiščne
zmogljivosti za generalne tovore. Začeli bomo graditi tudi
nov kamionski terminal tik ob cestnem vhodu v pristanišče
na Serminu, saj moramo obstoječi terminal na obrobju mesta
izprazniti do konca leta 2023.
Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo družba v letu
2022 namenila 12,3 milijona evrov oziroma 18 odstotkov
Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si).
vseh načrtovanih naložb. Luka Koper je v začetku leta 2021
sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega
razvoja
4
, ki izhaja iz ciljev Združenih narodov na tem področju
in strateške usmeritve Slovenije do leta 2030. Aktivnosti
zajemajo od trajnostnega upravljanja matične družbe in
Skupine Luka Koper, vključno z integriteto upravljanja, do
varovanja človekovih pravic, varovanja okolja ter partnerstva z
zaposlenimi, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo.
Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano
s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne
vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv
morski ekosistem. Zaradi takšne pozicije že desetletja skrbimo
za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v
katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih
vprašanjih upoštevamo načela trajnostnega razvoja ter
družbene odgovornosti, ki sta pomembni strateški usmeritvi
Skupine Luka Koper.
Boštjan Napast
Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.
Pismo predsednika uprave |13
Poročilo nadzornega sveta za leto
Sestava nadzornega sveta
Nadzorni svet je v letu 2021 do dne 1. 7. 2021 deloval v sestavi
mag. Uroš Ilić (predsednik), mag. Andraž Lipolt (namestnik
predsednika), mag. Milan Jelenc, dr. Rado Antolovič, Barbara
Nose, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in
Mehrudin Vuković.
Z dnem 2. 7. 2021 so na podlagi skupščinskega sklepa za
štiri letno mandatno obdobje nastopili funkcijo novi člani
nadzornega sveta Franci Matoz, Nevenka Črešnar Pergar, dr.
Rado Antolovič, mag. Božidar Godnjavec in Andrej Koprivec.
Nadzorni svet je v nadaljevanju leta 2021 deloval v sestavi
Franci Matoz (predsednik od 12. 7. 2021 dalje), Nevenka
Črešnar Pergar (namestnica predsednika od 12. 7. 2021
dalje), dr. Rado Antolovič, mag. Božidar Godnjavec, Andrej
Koprivec, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić, Rok Parovel in
Mehrudin Vuković.
Sestava nadzornega sveta je bila z vidika strokovnih
kompetenc na visoki ravni, člani so vrhunski strokovnjaki na
svojih področjih in se med seboj odlično dopolnjujejo.
Delovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet se je do 1. 7. 2021 sestal na petih rednih in
treh korespondenčnih sejah. Na februarski seji je nadzorni
svet obravnaval informacijo o poslovanju Skupine in družbe
Luka Koper za leto 2020, se seznanil z letnimi poročili
o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji,
korporativni integriteti in skladnosti poslovanja, rezultatih
samoocenitve ter imenoval nominacijsko komisijo zaradi izteka
mandata petim članom nadzornega sveta – predstavnikom
kapitala v letu 2021.
Na aprilski seji je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno
poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2020,
preveril predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto
2020, soglašal z imenovanjem vodje notranje revizije za novo
štiriletno obdobje ter potrdil predloge uprave za povečanje
sredstev na posameznih naložbah v načrtu naložb za leto
2021. Soglašal je s pravili postopka za udeležbo in glasovanje
na elektronski skupščini ter kot strokovno pomoč nominacijski
komisiji v postopku akreditacije za nove člane nadzornega
sveta imenoval zunanjo agencijo. Pred tem je nadzorni svet na
7. korespondenčni seji dne 22. 3. 2021 na predlog večinskega
delničarja imenoval zunanjo članico nominacijske komisije,
potrdil dodatek št. 1 k pogodbi o revidiranju računovodskih
izkazov za leta 2020, 2021 in 2022 ter se seznanil s sklepom
Sveta delavcev, da se za predstavnika zaposlenih v nadzornem
svetu za nov štiriletni mandat od 8. 4. 2021 dalje imenuje
Mladena Jovičića.
Na prvi majski seji se je nadzorni svet seznanil s poročilom
uprave o predlogu izvensodne poravnave v zadevi TTI, sprejel
Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe
Luke Koper, d. d., ki jo je ob soglasju k sklicu 34. skupščine
delničarjev družbe Luke Koper, d. d., posredoval skupščini družbe
v odobritev. Na drugi majski seji dne 28. 5. 2021 je nadzorni svet
obravnaval nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine in družbe
Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2021, potrdil predloge
uprave za odobritev dodatnih sredstev za posamezne naložbe
v poslovnem načrtu za leto 2021, soglašal z začetkom redne
likvidacije hčerinske družbe Luka Koper Pristan, gostinstvo, d. o.
o., Koper ter potrdil predlog izplačila nagrade članom uprave za
leto 2020. Ob tem se je seznanil s poročilom o poteku sodnih
postopkov z bivšo Matićevo upravo ter po volilnem predlogu
za nove člane nadzornega sveta, podanem s strani večinskega
delničarja kot razširitev dnevnega reda sklica 34. skupščine,
razpustil nominacijsko komisijo. Nadzorni svet se je na zadnji
junijski seji seznanil še z informacijo o poslovanju Luke Koper,
d. d., v obdobju januar–maj 2021 ter z zaključenim delom
nadzornega sveta ter njegovih komisij v štiriletnem mandatu.
Z dnem 2. 7. 2021 so po izvolitvi na 34. skupščini delničarjev
nastopili mandat novi člani nadzornega sveta in nadzorni
svet se je v nadaljevanju leta 2021 pod predsedovanjem
Francija Matoza sestal na petih rednih, treh izrednih in treh
korespondenčnih sejah.
Na prvi seji dne 12. 7. 2021 je nadzorni svet za predsednika
imenoval Francija Matoza, za njegovo namestnico pa
Nevenko Črešnar Pergar. Nadzorni svet je dne 12. 7. 2021
imenoval tudi nove sestave revizijske, kadrovske in poslovne
komisije ter ustanovil novo komisijo nadzornega sveta,
komisijo za strateški razvoj.
Na drugi julijski seji z dne 23. 7. 2021 je nadzorni svet
obravnaval poročila uprave o stanju naložb s poudarkom
na poteku strateških naložb, odstopanjih glede na strateški
poslovni načrt, statusu nestrateških finančnih naložb, odprtih
Poročilo nadzornega sveta za leto 2021|14
sodnih in upravnih postopkih, stanju in razvoju informacijskih
sistemov, načrtih digitalizacije, pridobivanju EU sredstev,
požarni varnosti itd.
Na avgustovski seji dne 27. 8. 2021 se je nadzorni svet
seznanil s polletnimi poslovnimi rezultati družbe in Skupine
Luka Koper, stališčem uprave glede rebalansa poslovnega
načrta za leto 2021, polletnim poročilom o obvladovanju
tveganj in priložnosti, obsegom javnega naročanja v družbi,
notranjerevizijskimi posli ter soglašal s predlogom uprave, da v
skladu z 2. odst. 514.a člena ZGD-1K naloge revizijske komisije
v hčerinski družbi Luki Koper INPO, d. o. o., opravlja revizijska
komisija nadzornega sveta Luke Koper, d. d.
Dne 15. 10. 2021 se je nadzorni svet sestal na 1. izredni seji in
zaradi različnih konceptualnih pogledov uprave ter nadzornega
sveta na nadaljnji strateški razvoj družbe pričel pogovore s
tremi člani uprave o sporazumnem prenehanju njihovega
mandata. Na naslednjih dveh izrednih sejah je nadzorni
svet potrdil sporazume o predčasnem prenehanju mandata
predsednika uprave Dimitrija Zadela, člana uprave Metoda
Podkrižnika in članice uprave Irme Gubanec z dnem 15. 11. 2021
ter pooblastil kadrovsko komisijo nadzornega sveta, da izvede
naborni postopek za nove člane uprave družbe. Za novega
člana uprave s petletnim mandatom je nadzorni svet z dnem
16. 11. 2021 imenoval Roberta Rožaca, za predsednika uprave z
začetkom petletnega mandata z dnem 3. 12. 2021 pa Boštjana
Napasta. Nadzorni svet se je ob tem seznanil z nerevidiranim
poročilom o poslovanju v obdobju januar–september 2021 ter
veliko pozornosti namenil usklajevanju in podaji priporočil k
pripravi Poslovnega načrta za leto 2022, ki ga je na 5. redni seji
dne 20. 12. 2021 tudi potrdil. Ob tem je soglašal z dolgoročno
zadolžitvijo za financiranje nadaljnjih naložbenih aktivnosti
družbe po fiksni obrestni meri.
Nadzorni svet je ob tem spremljal še ukrepe za doseganje
načrtovanega poslovnega izida za leto 2021, upravi predlagal
preveritev Strateškega poslovnega načrta družbe ter opravljal
še številne druge naloge, med katerimi lahko izpostavimo:
- obravnavo poročila o delu notranje revizije za leto 2021 in
programa dela notranje revizije za leto 2022,
- obravnavo poročila o obvladovanju tveganj,
- obravnavo poročila o skladnosti poslovanja in korporativne
integritete za leto 2021,
- spremljanje rezultatov poslovanja in ukrepov za njihovo
doseganje,
- spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
- spremljanje priporočil in pričakovanj SDH.
Nadzorni svet je pazil na pravočasno in učinkovito
prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo
nasprotja interesov. Člani nadzornega sveta so se redno
usposabljali in spremljali dobre prakse korporativnega
upravljanja. Od 183 sprejetih sklepov je nadzorni svet 99
odstotkov sklepov sprejel soglasno.
Delo komisij nadzornega sveta
V letu 2021 so v okviru nadzornega sveta delovale revizijska
komisija, kadrovska komisija in poslovna komisija, v obdobju
od dne 17. 2. 2021 do 28. 5. 2021 je nadzorni svet imenoval
nominacijsko komisijo, od dne 12. 7. 2021 dalje pa še komisijo
za strateški razvoj.
Revizijska komisija
V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija
z izvajanjem nalog iz svojega programa dela povečuje
učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora
nad računovodskim poročanjem, notranjimi kontrolami
in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in
notranjimi revizorji o svojem delu redno poroča ter predlaga
sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije
v procesu korporativnega upravljanja je, da deluje v dobro
družbe in varuje interese njenih deležnikov.
Revizijska komisija je v prvi polovici leta 2021 delovala v
sestavi Barbara Nose (predsednica, 7. stopnja izobrazbe,
univ. dipl. ekonomistka, specialistka revidiranja), mag. Milan
Jelenc (član, 8. stopnja izobrazbe mag. ekonomskih znanosti),
mag. Tamara Kozlovič (8. stopnja izobrazbe, mag. znanosti s
področja managementa poslovnih sistemov), Rok Parovel (5.
stopnja izobrazbe, gimnazijski maturant) ter zunanja članica
mag. Matejo Treven (8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih
znanosti). Komisija v tej sestavi se je sestala na šestih rednih in
eni korespondenčni seji.
Od 12. 7. 2021 dalje je revizijska komisija delovala v novi
sestavi Andrej Koprivec (predsednik komisije, 7. stopnja
izobrazbe, CFA univerzitetni diplomirani ekonomist), mag.
Božidar Godnjavec (član in namestnik predsednika, 8.
stopnja izobrazbe mag. ekonomskih znanosti), Nevenka
Črešnar Pergar, MBA (članica, 8. stopnja izobrazbe, MBA
univerzitetna diplomirana pravnica), Rok Parovel (5. stopnja
izobrazbe, gimnazijski maturant) ter Simon Kolenc, CFA
(zunanji član, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani
ekonomist). Revizijska komisija v novi sestavi se je sestala na
petih rednih sejah.
V okviru svojih pristojnosti in pooblastil je komisija redno
spremljala proces računovodskega poročanja, obravnavala
različna gradiva in poročila poslovodstva ter o svojih zaključkih
in ugotovitvah ter predlogih redno poročala nadzornemu
svetu. V skladu s Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti
Poročilo nadzornega sveta za leto 2021|15
zunanjega revizorja je revizijska komisija nadzirala sklepanje
pogodb z revizijskimi družbami ter vrsto in obseg opravljanja
njihovih storitev. Obravnavala je revidirano letno poročilo
Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2020 s posebnim
poudarkom na izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij
iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske
pogodbe ter nefinančnem poročanju. Dejavno je komunicirala
s predstavniki zunanje revizijske družbe tako glede področij
kot poteka revizije in ugotovitev s tem v zvezi ter ob tem
spremljala njihovo neodvisnost in kvaliteto opravljenega dela.
Podrobno je spremljala sistem upravljanja tveganj in delovanje
službe notranje revizije in notranjih kontrol, skladnost
poslovanja, korporativno integriteto ter podajala priporočila
za krepitev sistema. Nadzornemu svetu je predlagala v
sprejem dopolnjeno izjavo o nagnjenosti k prevzemanju
tveganj. Obravnavala je poročila o kupcih in dobaviteljih,
sponzorstvih in donacijah, internih odnosih v skupini, odprtih
sodnih postopkih, informacijah javnega značaja, davčnih
in informacijskih tveganjih, delovanju sistema IT ter druga
poročila po sprejetem sistemu poročanja, jih skrbno preučila in
nadzorovala njihovo neoporečnost. Kjer je zaznala morebitne
vrzeli, je predlagala dopolnitve in izvedbo takojšnih ter
ustreznih ukrepov. Sledila je ideji transparentnega, etičnega
in družbeno odgovornega modela delovanja družbe in
obvladovanja potencialnih konfliktov interesov ter jasni ureditvi
sodelovanja družbe z vsemi deležniki.
Pred posredovanjem predloga nadzornemu svetu v
obravnavo je revizijska komisija temeljito preučila razloge za
ponovno imenovanje vodje notranje revizije, spremljala njeno
delo pri opravljenih rednih in izrednih notranjerevizijskih
pregledih, prejemke in nagrado ter bila izredno pozorna na
spoštovanje neodvisnosti in osebne integritete. Revizijska
komisija je nadzornemu svetu o svojem delu redno poročala
in poročila nadgradila z zahtevami po kvalitetnejšem in
učinkovitejšem poročanju.
Kadrovska komisija
Kadrovska komisija je do 1. 7. 2021 delovala v sestavi mag.
Uroš Ilić (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, Barbara
Nose in Mehrudin Vuković. Komisija se je sestala na štirih
rednih sejah. Obravnavala je poročila uprave o zaposlitvah
na vodstvenih položajih, aktivnostih za vzpostavitev sistema
razvoja ključnih kadrov in naslednikov, poročila o sporih z
bivšo Matićevo upravo, prejemkih članov nadzornega sveta iz
pravnih poslov z družbo, predloge za sklenitev pravnih poslov s
člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev ter ob pregledu
zaključnega poročila o delu uprave za leto 2020 nadzornemu
svetu predlagala izplačilo nagrade članom uprave za leto 2020.
Od 12. 7. 2021 dalje je komisija delovala v sestavi Franci Matoz
(predsednik), mag. Tamara Kozlovič (namestnica predsednika)
ter člani Nevenka Črešnar Pergar, mag. Božidar Godnjavec
in Mehrudin Vuković. Komisija se je sestala na treh rednih in
treh izrednih sejah. Na prvi seji se je komisija ob obravnavi
poročila o zaposlitvah na vodstvenih položajih ter v odvisnih
in pridruženih družbah seznanila še s stanjem odprtih sodnih
in upravnih postopkov ter nadzornemu svetu predlagala
v potrditev imenovanje pooblaščenca za korporativno
integriteto. Na naslednjih treh izrednih sejah je komisija ob
zunanji strokovni podpori pripravila nabor kandidatov za
nove člane uprave, opravila temeljito analizo in preveritev
kandidatov z opravljenimi razgovori ter nadzornemu svetu
v imenovanje za predsednika uprave za mandatno obdobje
petih let predlagala Boštjana Napasta, za člana uprave pa
Roberta Rožaca. V zaključku leta 2021 je komisija obravnavala
predlog kriterijev za nagrajevanje uprave za leto 2022, ki ga je
posredovala nadzornemu svetu v potrditev.
Poslovna komisija
Poslovna komisija je do 1. 7. 2021 delovala v sestavi mag.
Andraž Lipolt (predsednik) in člani mag. Milan Jelenc, dr.
Rado Antolovič, mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić in
Rok Parovel ter se sestala na štirih rednih sejah. Komisija je
spremljala načrt izvajanja naložb, tekočega in investicijskega
vzdrževanja, povečanja protieksplozijske zaščite ter
obravnavala predloge uprave, ki so s tem povezani. Seznanila
se je s stanjem informacijske podpore, primerjalno študijo
glede kontejnerskega terminala, ukrepi za dvig produktivnosti,
poročili o varnosti in zdravju pri delu ter požarni varnosti,
raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb, programom
razvoja pristanišča ter drugimi poročili uprave.
Od 12. 7. 2021 dalje je komisija delovala v sestavi mag. Božidar
Godnjavec (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica
predsednika) ter člani dr. Rado Antolovič, mag. Tamara
Kozlovič in Mladen Jovičić. Komisija je aktivno sodelovala pri
oblikovanju poslovnega načrta za leto 2022, ki ga je v zaključku
leta nadzornemu svetu predlagala v potrditev. Skrbno je
spremljala izvajanje načrta naložb, tekočega in investicijskega
vzdrževanja, ravnanja z morskimi sedimenti, pridobivanja
zemljišč za zagotavljanje dodatnih skladiščnih površin, se
seznanjala z raznimi elaborati ekonomske upravičenosti naložb
ter redno spremljala poslovne cilje družbe ter hčerinskih in
odvisnih družb.
Komisija za strateški razvoj
Komisija za strateški razvoj je bila imenovana dne 12. 7. 2021
v sestavi Nevenka Črešnar Pergar (predsednica), Andrej
Koprivec (namestnik predsednice) in člani dr. Rado Antolovič,
mag. Tamara Kozlovič, Mladen Jovičić in Rok Parovel ter se v
letu 2021 sestala na eni seji.
Komisija je obravnavala Strateški poslovni načrt Luke Koper, d.
d., 2020–2025 s poudarkom na analizi SWOT in na tem, kako
je družba na morebitne slabosti in nevarnosti pripravljena,
katere so prioritete prihodnjega strateškega razvoja in kakšen
je njihov status, ter s tem izpostavila vidik preveritve strategije,
Poročilo nadzornega sveta za leto 2021|16
aktivnosti za izvedbo strateških naložb, optimizacije procesov,
digitalizacije in avtomatizacije ter pridobivanja EU sredstev,
upravo pa pozvala k pripravi in predstavitvi konkretnih načrtov
na teh področjih. Ob tem je obravnavala še poročilo o statusu
nestrateških finančnih naložb.
Nominacijska komisija
Nominacijska komisija je bila imenovana dne 19. 2. 2021
in je delovala do 28. 5. 2021 v sestavi mag. Milan Jelenc
(predsednik) ter članici Barbara Nose in mag. Tamara
Kozlovič. Od dne 22. 3. 2021 dalje je nadzorni svet na predlog
večinskega delničarja v komisijo imenoval še zunanjo članico
Simono Razvornik Škofič. Komisija se je sestala na petih rednih
in eni korespondenčni seji. Pripravila je javni poziv za vložitev
kandidatur za nove člane nadzornega sveta, opravila pregled
prispelih kandidatur, jih posredovala zunanjemu strokovnjaku
v strokovno presojo ter po pregledu poročila za nadzorni svet
pripravila predlog ožjega izbora kandidatov, ki se posredujejo
skupščini družbe v izvolitev. S tem je nominacijska komisija
zaključila svoj mandat.
Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2021 ter odsotnost članov
Številka seje Datum seje Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
34. redna seja 19. februar 2021 /
35. redna seja 23. april 2021 /
36. redna seja 12. maja 2021 /
37. redna seja 28. maja 2021 dr. Rado Antolovič
38. redna seja 23. junij 2021 /
7. korespondenčna seja 22. marec 2021 /
8. korespondenčna seja 14. april 2021 /
9. korespondenčna seja 30. junij 2021 /
1. redna seja 12. julij 2021 /
2. redna seja 23. julij 2021 Rok Parovel
3. redna seja 27. avgust 2021 /
4. redna seja 3. december 2021 /
5. redna seja 20. december 2021 /
1. izredna seja 15. oktober 2021 Andrej Koprivec
2. izredna seja 22. oktober 2021 /
3. izredna seja 12. november 2021 /
1. korespondenčna seja 18. oktober 2021 /
2. korespondenčna seja 29. oktober 2021 /
3. korespondenčna seja 26. november 2021 /
Seje kadrovske komisije
23. redna seja 19. februar 2021 /
24. redna seja 23. april 2021 /
25. redna seja 28. maj 2021 /
26. redna seja 23. junij 2021 /
1. redna seja 27. avgust 2021 /
1. izredna seja 22. oktober 2021 /
2. izredna seja 12. november 2021 /
3. izredna seja 24. november 2021 /
2. redna seja 20. december 2021 /
3. redna seja 29. december 2021 Nevenka Črešnar Pergar
Seje poslovne komisije
24. redna seja 12. februar 2021 /
25. redna seja 16. april 2021 /
26. redna seja 14. maj 2021 /
27. redna seja 22. junij 2021 /
1. redna seja 26. avgust 2021 /
2. redna seja 29. september 2021 /
3. redna seja 25. november 2021 /
4. redna seja 3. december 2021 mag. Božidar Godnjavec,
Mladen Jovičić
5. redna seja 17. december 2021 /
Seje revizijske komisije
41. redna seja 28. januar 2021 /
42. redna seja 17. februar 2021 /
43. redna seja 6. april 2021 /
44. redna seja 21. april 2021 /
45. redna seja 27. maj 2021 /
46. redna seja 22. junij 2021 /
1. redna seja 23. julij 2021 Rok Parovel
2. redna seja 26. avgust 2021 /
3. redna seja 29. september 2021 /
4. redna seja 25. november 2021 /
5. redna seja 17. december 2021 /
7. korespondenčna seja 19. marec 2021 /
Seja komisije za strateški razvoj
1. redna seja 27. avgust 2021 /
Seje nominacijske komisije
1. konstitutivna seja 5. marec 2021 /
1. redna seja 15. marec 2021 /
2. redna seja 26. marec 2021 /
3. redna seja 20. april 2021 /
4. redna seja 18. maj 2021 /
1. korespondenčna seja 17. marec 2021 /
Ocena dela nadzornega sveta
Nadzorni svet ocenjuje, da sta njegova sestava z vidika
strokovnih kompetenc ter delovanje učinkovita in skladna s
priporočeno prakso. Delovanje nadzornega sveta je odlično
in člani nadzornega sveta so vrhunski strokovnjaki na svojih
področjih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega
sveta učinkovito varuje interese družbe.
Poročilo nadzornega sveta za leto 2021|17
Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa
ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individualne
priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov
prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je z vidika
delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja
nadzornega sveta zelo dobra.
Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah
nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključeni vsi člani
nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in
učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani nadzornega sveta so
podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.
Stroški delovanja nadzornega sveta
Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom
komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stroški
delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29.
12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovodskem
poročilu, v pojasnilu št. 33 Posli s povezanimi osebami. Stroški
izobraževanja za člane nadzornega sveta so v letu 2021 znašali
1 tisoč evrov.
Potrditev letnega poročila in stališče o
revizorjevem poročilu
Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2021
je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o., ki je
izdala mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija
nadzornega sveta je na svoji 9. redni seji dne 5. aprila 2022
ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno,
sestavljeno pa je jasno, pregledno in v skladu z določili
ZGD-1, veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, kot jih je sprejela EU, in drugo veljavno zakonodajo.
Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke
Koper za leto 2021 ni imela pripomb, zato je nadzornemu
svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi.
Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije
nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu za
leto 2021 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje
delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno zakonodajo
in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih
pogledih sestavljeno v skladu z zahtevami ZGD-1 in da
računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno
predstavljajo finančni položaj družbe in Skupine Luka Koper na
dan 31. decembra 2021 ter njun poslovni izid in denarne tokove
za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Na revizorjevo
poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno
poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2021 nadzorni
svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri
sprejetju odločitve o potrditvi le-tega. Zato je nadzorni svet
v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD-1) na 8. seji dne 22. aprila 2022 potrdil Letno
poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2021.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila
opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti
z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo
Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka
Koper za leto 2021, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja
upravljanja družbe in Skupine v letu 2021.
Franci Matoz
Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.
Poročilo nadzornega sveta za leto 2021|18
Izjava o upravljanju družbe
V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o
gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d.,
podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od
1. januarja 2021 do 31. decembra 2021.
Kodeksi in praksa upravljanja
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2021 je za družbo
veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb z dne
27. oktobra 2016, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela
Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov
Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2017. Kodeks
je dostopen na spletnih straneh Ljubljanske borze http://www.
ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.
Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2021
za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države (sprejet marca 2021), ki je dostopen
na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH -
Dokumentno središče. Lastnega kodeksa upravljanja družba ni
sprejela. Upravljanje poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej
navedenima kodeksoma.
V letu 2021 je v družbi veljala politika upravljanja, ki jo je
uprava sprejela dne 17. avgusta 2020 in nadzorni svet potrdil
dne 25. avgusta 2020.
Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila k uporabi
Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so dostopne
na spletni strani https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-
dokumenti-208 in na podlagi katerih je sprejela lastno
Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka
Koper in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper, ki sta
dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/
pomembni-dokumenti-208. Etični kodeks družb Skupine
Luka Koper je bil prenovljen 1. oktobra 2019 in je dostopen na
spletni strani družbe https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-
dokumenti-208. Družba je dne 20. 5. 2021 sprejela tudi nov
Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in
komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete
v Skupini Luka Koper ter dne 19. 5. 2021 nov Poslovnik o delu
pooblaščenca za skladnost poslovanja.
Upravljanje družbe Luka Koper d d
Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih
kodeksov, večja odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v
nadaljevanju.
- Pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora se upošteva
različne kriterije zastopanosti v organih vodenja in nadzora
z vidika spola in drugih vidikov, kot sta starost ter strokovni
profil. S tem v zvezi ima družba sprejeto politiko raznolikosti.
Prej navedene kriterije družba izpolnjuje, ne izpolnjuje le
kriterija uravnotežene zastopanosti spolov v nadzornem
svetu in v upravi. (Odstopanje od točk 9 in 20.3 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter točk 3.6 in
6.1.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko
naložbo države.)
- Družba nima pripravljenega kodeksa kompetenčnih profilov
za člane nadzornega sveta, ki bi bil objavljen na spletni strani
družbe. (Odstopanje od točke 6.5.1 Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
- Družba s pozivom, ki je sestavni del skupščine, ne pozove
institucionalnih vlagateljev in države, naj javnost seznanijo
s svojo politiko upravljanja. Omenjenega družba ne počne,
ker je razvila lasten sistem komunikacije z delničarji in
institucionalnimi vlagatelji oz. državo ter je štela, da slednji s
svojim komuniciranjem z javnostjo izkazujejo svojo politiko
upravljanja družbe. Družba pri sklicu skupščine posebej ne
poziva države in Slovenskega državnega holdinga, d. d., naj
pojasnita svojo politiko upravljanja družbe, ker ima Slovenski
državni holding, d. d., na spletni strani letni načrt upravljanja
družb v večinski lasti države, ki zajema tudi Luko Koper, d.
d. Iz načrta izhajajo jasna stališča Slovenskega državnega
holdinga, d. d., in države glede upravljanja Luke Koper,
d. d., vključno z rezultati, ki jih pričakujeta od nje. Iz tega
razloga družba tudi v bodoče ne bo sledila temu priporočilu.
(Odstopanje od točke 6.2 Slovenskega kodeksa upravljanja
javnih delniških družb.)
- Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo
univerzitetne izobrazbe. Delavski predstavniki nadzornega
sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina
družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju
delavcev pri upravljanju, ki je podlaga za imenovanje
delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje
stopnje izobrazbe za člane nadzornega sveta, ki so delavski
predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za zagotovilo, da bodo
v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno
izobrazbo. (Delno odstopanje od točke 10.1 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
- Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta
delavcev o stanju na področju sodelovanja delavcev pri
upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila
ne dobi. (Odstopanje od točke 12.4 Slovenskega kodeksa
upravljanja javnih delniških družb.)
- Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, ker
Izjava o upravljanju družbe|19
si prioritete v zvezi z izobraževanjem določi vsak član
nadzornega sveta posebej. (Odstopanje od točke 13.1
Slovenskega kodeksa o upravljanju javnih delniških družb.)
- Predsednik nadzornega sveta je hkrati tudi predsednik
kadrovske komisije nadzornega sveta. (Odstopanje od določila
15.3 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
- V nominacijsko komisijo se vključi en zunanji član, ki ga
predlaga SDH, ne vključi pa se zunanji strokovnjak, ki ga
nadzorni svet izbere na predlog SDH, ker družba takšnega
predloga od SDH ni prejela. (Delno odstopanje od točke 6.9.2
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo
države.)
- Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi
neposredno njenih nalog s sklepom ali v poslovniku. Naloge
komisije so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob njeni
ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega
kodeksa javno delniških družb.)
- Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za
zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih
delavcev, kar predstavlja edino boniteto, ki so je deležni.
V zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov nadzornega
sveta obstaja za vse člane organov vodenja in nadzora v
družbi enoten sistem, ki se tudi v bodoče ne bo spreminjal.
(Odstopanje od točke 6.10.7 Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
- Seje revizijske komisije nadzornega sveta družbe so vsako
četrtletje, vendar jih je več kot osem na leto. (Odstopanje
od točke 6.14.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države.)
- Družba ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki pa še
ne omogoča celovitega upravljanja tveganj, vendar ga stalno
izboljšuje. (Odstopanje od točke 9.2 Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in od točke 26
Kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
- Družba v etičnem kodeksu nima natančneje razdelanih
vsebin, ki se nanašajo na zgled vodstva, zaposlene, delavske
pravice, odnos do uradnih oseb in kontrolo ter sankcije. V
etičnem kodeksu so obravnavane različne vsebine, ki jih
družba sproti dopolnjuje. (Delno odstopanje od priporočila
10.1.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko
naložbo države.)
- Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh
poslovnikov svojih organov, tj. organa vodenja, nadzora
in skupščine. (Delno odstopanje od priporočila 29.9
Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
Korporativna integriteta
Podrobno o korporativni integriteti poročamo v 20. poglavju
z naslovom Korporativna integriteta, človekove pravice,
preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja.
Sistem obvladovanja tveganj
Podrobno o tveganjih poročamo v 14. poglavju z naslovom
Obvladovanje tveganj in priložnosti.
Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z računovodskim poročanjem
Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z
računovodskih poročanjem, z izvajanjem sprejetih usmeritev
in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol
je zagotoviti točnost, zanesljivost in popolnost zajemanja
podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih
izkazov, ki so resničen in pošten prikaz finančnega položaja,
poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z
veljavnimi zakoni, Mednarodnimi računovodskimi standardi ter
drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja, povezana s
konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine, obvladujemo
tudi s centralizirano računovodsko funkcijo v enotnem
informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi
vse odvisne družbe in večji del pridruženih.
Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti
in delitve odgovornosti ter so osredotočene na kontrolo
pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti
stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in dejanskega
stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti
računovodij in neodvisnosti. Notranje kontrole v računovodstvu
so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih
tehnologij, ki med drugim zagotavljajo omejitve in nadzor
nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in
popolnost zajemanja in obdelovanja podatkov.
Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona,
ki ureja prevzeme, v skladu z določilom šestega odstavka 70.
člena ZGD-1 navaja podatke o stanju na zadnji dan poslovnega
leta 2021 in vsa potrebna pojasnila.
Struktura osnovnega kapitala družbe
Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim
imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe,
pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega
dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v
nematerializirani obliki. Delnice družbe so prosto prenosljive
ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši
podatki o delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v 15.
poglavju z naslovom Delnica LKPG.
Omejitve prenosa delnic
Vse delnice družbe so prosto prenosljive.
Izjava o upravljanju družbe|20
Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih
31. decembra 2021 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena
Zakona o prevzemih glede doseganja kvalificiranega deleža:
- Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja
družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 51,00 odstotkov
osnovnega kapitala izdajatelja, in
- Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic
izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar predstavlja 11,13
odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.
Imetniki vrednostnih papirjev ki zagotavljajo
posebne kontrolne pravice
Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali
posebne kontrolne pravice.
Delniška shema za delavce
Družba nima delniške sheme za delavce.
Omejitev glasovalnih pravic
Omejitve glasovalnih pravic ni.
Dogovori med delničarji ki lahko
povzročijo omejitev prenosa delnic
ali glasovalnih pravic
Družbi tovrstni dogovori niso znani.
Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi
članov organov vodenja ali nadzora
Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane
uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predsednika
uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni
svet. Delavskega direktorja kot člana uprave imenuje in
razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat
predsednika uprave, članov uprave in delavskega direktorja
traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni
svet ima pravico in pristojnost odpoklicati celotno upravo ali
posameznega člana uprave.
Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika
uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlogov, ki
so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri
imenovanju in odpoklicu predsednika uprave, člana uprave ali
delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice
članov nadzornega sveta, pri čemer mora biti najmanj polovica
prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od
katerih mora biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali
namestnik predsednika nadzornega sveta.
Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno
izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik in imeti vsaj
pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih
družbah v skladu s kriteriji, kot jih opredeljuje zakon, ki
ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za
predsednika in člana uprave določi nadzorni svet. Pogoje za
imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet
in svet delavcev.
Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne
postopke, povezane z izborom kandidatov za upravo družbe,
in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše
kandidate za člane uprave, pred njenim predlogom pa tudi
preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in
statutarne kriterije za člane uprave.
Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest
izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov navzočih
delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od
šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo skupščini v
izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del
območja pristanišča. Skupščina s sklepom ugotovi izvolitev in
odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical
svet delavcev družbe. Sklep o predčasnem odpoklicu
članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko
večino oddanih glasov skupščine. Člane nadzornega sveta
iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče
svet delavcev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov
odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku
mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana
nadzornega sveta.
Uprava družbe in nadzorni svet sta v letu 2020 oblikovala in
sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopanostjo v organih
vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta ZGD-1 in
Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, sprejet dne
27. 10. 2016, ki je pričel veljati 1. 1. 2017. S tem družba zasleduje
cilj raznolikosti pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora.
Pravila družbe o spremembah statuta
Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega
osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.
Pooblastila članov poslovodstva zlasti
glede lastnih delnic
Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.6
z naslovom Uprava družbe. Sicer pa uprava nima posebnih
pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.
Pomembni dogovori ki začnejo učinkovati
se spremenijo ali prenehajo na podlagi
spremembe kontrole v družbi ki je
posledica javne prevzemne ponudbe
Družbi taki dogovori niso znani.
Izjava o upravljanju družbe|21
Dogovori med družbo in člani njenega
organa vodenja ali nadzora ali delavci
ki predvidevajo nadomestilo če ti zaradi
ponudbe kot jo določa zakon ki ureja
prevzeme odstopijo so odpuščeni brez
utemeljenega razloga ali njihovo delovno
razmerje preneha
Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.
GRI GS 102-18
Sistem upravljanja
V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja,
po katerem ima družba tri organe upravljanja: skupščino
delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih
organov in pravila o njihovem delovanju ter imenovanju in
odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih
predpisov družbe, ki se nanašajo na delovanje omenjenih
organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-
1, s statutom družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega
sveta, uprave in skupščine družbe. Posamezna določila o
delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih
notranje regulative družbe. Statut delniške družbe je dostopen
na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.
Skupščina
Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o
statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in imenovanju
ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih
zadevah, o katerih odloča na podlagi Zakona o gospodarskih
družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška
struktura družbe Luka Koper, d. d., je prikazana v 15. poglavju z
naslovom Delnica LKPG.
Sklic skupščine
Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma
enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je najavljena
vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu
elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet in na
spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.
luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/skupscine-delnicarjev je dostopno
celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled
tudi na sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so
po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.
Pravica do udeležbe in glasovanja
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo
glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo najkasneje
konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na
vpogled predložijo delnice oziroma potrdilo zanje.
Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice
Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice skladno z
zakonodajo.
Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi
imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.
Sklepi skupščine delničarjev
Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 29. junija 2021
zbrali na 34. skupščini družbe. Na njej so delničarji:
- sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto
2020, ki je znašal 30.637.829,48 evra:
- del dobička v znesku 15.960.000,00 evrov se uporabi
za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na
posamezno delnico,
- preostanek bilančnega dobička v višini 14.677.829,48 evra
ostane nerazporejen,
- za leto 2020 podelili razrešnico upravi ter članom
nadzornega sveta,
- sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta družbe,
- zavrnili sklenitev poravnave z nekdanjimi člani nadzornega
sveta v zadevi TTI,
- podali soglasje za sklenitev poravnave z nekdanjimi člani
nadzornega sveta in zavarovalnico Wiener Städtische
Versischerung AG Viena Insurance Group in Wiener
Städtische zavarovalnica, podružnica v Ljubljani na podlagi
katere je zavarovalnica izplačala družbi 55.000,00 evrov,
- odobrili Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta
družbe Luke Koper, d. d.,
- imenovali nove člane nadzornega sveta.
Izjava o upravljanju družbe|22
Nadzorni svet družbe Luka Koper d d
GRI GS 102-22, 405-1
Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne
naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski predpisi in
statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave
družbe, določanje višine prejemkov uprave, potrjevanje letnega
poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter
sklic skupščine.
Sestava nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest
članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa svet delavcev
družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.
Sestava nadzornega sveta družbe Luka
Koper d d na zadnji dan v letu
Imenovani s strani kapitala
Franci Matoz, predsednik nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata:
2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Odvetniška družba Matoz, o. p., d. o. o.
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:
predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev
bank, d. d., namestnik predsednika nadzornega sveta
Slovenskih železnic, d. o. o.
Nevenka Črešnar Pergar,
namestnica predsednika nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata:
2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)
Zaposlena: družba NL Consulting, d.o.o.
Andrej Koprivec, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata:
2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Koprico, d.o.o.
Božidar Godnjavec, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata:
2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Ministrstvo za infrastrukturo
Dr. Rado Antolovič, MBA, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina
delničarjev)
Zaposlen: Dry Docks World
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja:
član nadzornega sveta MYS Bijela Montenegro
Mag. Tamara Kozlovič, članica nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 22. avgust 2019 (32. skupščina
delničarjev)
Zaposlena: Mestna občina Koper
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: članica
skupščine Rižanskega vodovoda Koper, d. o. o.
Imenovani s strani zaposlenih
Mladen Jovičić, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata:
8. april 2021 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)
Mehrudin Vuković, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2020 (33. skupščina –
seznanitev delničarjev)
Rok Parovel, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2020 (34.
skupščina – seznanitev delničarjev)
Zunanja člana komisij nadzornega sveta
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije
nadzornega sveta
Imenovan za obdobje od 12. julija 2021 do preklica.
Simona Razvornik Škofič, zunanja članica nominacijske
komisije nadzornega sveta
Imenovana za obdobje od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021.
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: nadzorni
svet družbe Unior, d. d.
Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu
moški ženske skupaj
Število članov nadzornega sveta
Delež
Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti
do let
od do
let
nad let skupaj
Število članov
nadzornega sveta
Delež
Spremembe v sestavi revizijske komisije
nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 12. 7. 2021
namesto dotedanjih članov revizijske komisije nadzornega
sveta Barbare Nose kot predsednice in mag. Milana Jelenca kot
člana, ki jima je potekel mandat članov nadzornega sveta dne
1 .7. 2021, ter mag. Mateje Treven kot zunanje članice, ki je bila
dne 12. 7. 2021 odpoklicana, za nove člane revizijske komisije
Izjava o upravljanju družbe|23
nadzornega sveta imenoval Andreja Koprivca kot predsednika,
mag. Božidarja Godnjavca kot namestnika predsednika,
Nevenko Črešnar Pergar kot članico in Simona Kolenca kot
zunanjega člana.
Spremembe v sestavi kadrovske komisije
nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 12.7.2021
namesto dotedanjih članov kadrovske komisije nadzornega
sveta mag. Uroša Ilića kot predsednika, Barbare Nose kot
članice in mag. Milana Jelenca kot člana, ki jim je potekel
mandat članov nadzornega sveta dne 1. 7. 2021, za nove
člane kadrovske komisije nadzornega sveta imenoval Francija
Matoza kot predsednika, Nevenko Črešnar Pergar kot članico
in mag. Božidarja Godnjavca kot člana.
Spremembe v sestavi poslovne komisije
nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je z dnem 12. 7. 2021
namesto dotedanjih članov poslovne komisije nadzornega
sveta mag. Andraža Lipolta kot predsednika in mag. Milana
Jelenca kot člana, ki jima je z dnem 1. 7. 2021 potekel mandat,
za nova člana poslovne komisije nadzornega sveta imenoval
mag. Božidarja Godnjavca kot predsednika in Nevenko Črešnar
Pergar kot namestnico predsednika.
Imenovanje komisije strateškega razvoja
Nadzorni svet je dne 12. 7. 2021 ustanovil novo komisijo,
in sicer komisijo strateškega razvoja, v katero je imenoval
Nevenko Črešnar Pergar kot predsednico, Andreja Koprivca kot
namestnika predsednice, dr. Rada Antoloviča kot člana, Roka
Parovela kot člana, Mladena Jovičića kot člana in mag. Tamaro
Kozlovič kot članico.
Imenovanje nominacijske komisije
Nadzorni svet je dne 19. 2. 2021 ustanovil nominacijsko komisijo,
v katero je imenoval mag. Milana Jelenca (predsednik), Barbaro
Nose (članica) in Tamaro Kozlovič (članica) za obdobje do 28. 5.
2021 ter Simono Razvornik Škofič (zunanja članica) za obdobje
od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021.
Podrobni podatki o sestavi
nadzornega sveta
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane
nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo komisij
nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava
nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021, ki so
sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane
skladno s prilogama C.2 Slovenskega kodeksa upravljanja
javnih delniških družb in prilogo 5.2 Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Delovanje nadzornega sveta
Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut
družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta, Slovenski kodeks
upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočila in
pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila
Združenja nadzornikov Slovenije.
Nadzorni svet je v letu 2021 deloval v prej opisani sestavi. O
delovanju, odločitvah in stališčih nadzornega sveta in komisij
nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 z
naslovom Poročilo nadzornega sveta za leto 2021.
Vsak posamezni član nadzornega sveta je, upoštevaje določila
Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo
države, v letu 2021 podpisal izjavo o tem, da v letu 2021
ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi
posamezni član:
- opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe
ali povezane družbe ali da bi opravljal take funkcije v zadnjih
petih letih,
- bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem
položaju v zadnjih treh letih,
- prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane
družbe razen plačila, ki ga je prejemal kot član nadzornega
sveta ali njegovih komisij,
- bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/
večinske delničarje,
- imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne
poslovne stike bodisi neposredno bodisi kot partner, delničar,
direktor ali vodilni delavec organa,
- bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec
sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali
povezani družbi,
- bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je
izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta,
ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma
člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
- bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let),
- bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na
položajih, navedenih v prejšnjih alinejah,
- bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
- sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila
družbe.
Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/
pomembni-dokumenti-208.
Izjava o upravljanju družbe|24
Komisije nadzornega sveta
V okviru nadzornega sveta redno delujejo štiri komisije:
- kadrovska komisija,
- revizijska komisija,
- poslovna komisija,.
- komisija za strateški razvoj.
Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu
svetu. Imenovane so bile 12. 7. 2021.
Kadrovska komisijo so v letu 2021 sestavljali mag. Uroš Ilić
(predsednik), Barbara Nose (članica), mag. Milan Jelenc (član)
do dne 1. 7. 2021, ko jim je prenehal mandat članov nadzornega
sveta, vse leto 2021 mag. Tamara Kozlovič (namestnica
predsednika) in Mehrudin Vukovič (član) in od 12. 7. 2021 dalje
Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (članica),
mag. Božidar Godnjavec (član) in Mehrudin Vukovič (član).
Revizijsko komisijo so v letu 2021 sestavljali Barbara Nose
(predsednica), mag. Milan Jelenc (član) do dne 1. 7. 2021, ko
jima je prenehal mandat članov nadzornega sveta, mag. Mateja
Treven (zunanja članica) do 12. 7. 2021, ko je bila odpoklicana,
vse leto 2021 Rok Parovel (član) in od 12. 7. 2021 dalje Andrej
Koprivec (predsednik), mag. Božidar Godnjavec (namestnik
predsednika), Nevenka Črešnar Pergar (članica) in Simon
Kolenc (zunanji član).
Poslovno komisijo so v letu 2021 sestavljali mag. Andraž
Lipolt (predsednik) in mag. Milan Jelenc (član) do dne 1.
7. 2021, ko jima je prenehal mandat članov nadzornega
sveta, vse leto 2021 dr. Rado Antolovič (član), mag. Tamara
Kozlovič (članica) in Mladen Jovičić (član) ter od 12. 7. 2021
Božidar Godnjavec (predsednik) ter Nevenka Črešnar Pergar
(namestnica predsednika).
Komisijo za strateški razvoj so v letu 2021 od dne 12. 7. 2021,
ko je bila komisija ustanovljena, sestavljali mag. Nevenka
Črešnar Pergar (predsednica), Andrej Koprivec (namestnik
predsednice), dr. Rado Antolovič (član), Rok Parovel (član),
Mladen Jovičić (član) in mag. Tamara Kozlovič (članica).
Nominacijsko komisijo so v letu 2021 v obdobju od 19. 2. 2021
do 28. 5. 2021 sestavljali mag. Milan Jelenc (predsednik),
Barbara Nose (članica) in Tamara Kozlovič (članica) ter v
obdobju od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021 Simona Razvornik Škofič
(zunanja članica).
Prejemki nadzornega sveta
Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so
upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje funkcije. Višino
sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in
člani komisij nadzornega sveta so upravičeni tudi do povračila
potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več
o prejemkih nadzornega sveta in o njihovi višini je zapisano v
računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 33:
Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava
in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v
poslovnem letu 2021, povzeti po prilogi C.4 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb, v poglavju Priloga
izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. O
lastništvu delnic članov nadzornega sveta in njegovih komisij
so podatki navedeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
Izjava o upravljanju družbe|25
Uprava družbe Luka Koper d d
GRI GS 102-22, 405-1
GRI GS 405-1
Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe,
poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih delniških
družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko
naložbo države ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi
družbo ter jo zastopa in predstavlja nasproti tretjim osebam.
Sestava uprave
Uprava družbe Luke Koper, d. d., je do dne 15.11.2021 delovala
v sestavi:
- Dimitrij Zadel, predsednik uprave, imenovan dne 29. 12. 2017
za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja,
- Metod Podkrižnik, član uprave, imenovan dne 29. 12. 2017 za
obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja,
- Irma Gubanec, članica uprave, imenovana dne 29. 12. 2017 za
obdobje petih let, funkcijo je nastopila na dan imenovanja,
- Vojko Rotar, delavski direktor, imenovan dne 16. 2. 2018 za
obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja.
Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2021
sestavljali:
- Boštjan Napast, predsednik uprave, imenovan dne 3. 12. 2021
za obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja,
- Robert Rožac, član uprave, imenovan dne 12. 11. 2021 za
obdobje petih let, funkcijo je nastopil dne 16. 11. 2021,
- Vojko Rotar, delavski direktor, imenovan dne 16. 2. 2018 za
obdobje petih let, funkcijo je nastopil na dan imenovanja.
Opis članov uprave družbe Luka Koper dd
na dan decembra
Boštjan Napast
Predsednik uprave
Boštjan Napast je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir
strojništva. Poklicno pot je začel leta 1995 v podjetju Projekta
inženiring, d. o. o., na Ptuju kot projektant strojnih inštalacij, nato
je kariero nadaljeval v mariborskem podjetju Menerga Energie-
Technologie, d. o. o. V letu 1998 se je zaposlil v družbi Petrol, d.
d., kjer je opravljal več vodstvenih funkcij. Bil je direktor Petrolove
mariborske območne enote za veleprodajo, v letu 2004 je
prevzel vodenje sektorja za prodajo naftnih derivatov, v letih
2005 do 2009 pa je bil kot član uprave Petrola zadolžen za
področje energetike, investicij, tehničnega razvoja in kakovosti.
Po izteku mandata v upravi je v družbi Petrol še dve leti deloval
kot svetovalec uprave. V letu 2011 je prevzel vodenje družbe
Geoplin, d. o. o., ki jo je v desetletnem obdobju uspešno
preoblikoval iz lokalnega v regionalno podjetje.
Svoj petletni mandat kot predsednik uprave Luke Koper, d. d., je
pričel s sklepom nadzornega sveta družbe z dne 3. 12. 2021.
Robert Rožac
Član uprave
Robert Rožac je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir
arhitekture. Ima več kot trideset let delovnih izkušenj, od tega
24 let na vodilnih delovnih mestih. Svojo managersko pot je
začel v takrat enem večjih gradbenih podjetij v Sloveniji, GPG
d. d., kot direktor trženja in razvoja. Od leta 2014 do leta 2019
je bil zaposlen v družbi Luka Koper, d. d., kot vodja področja
investicij in vzdrževanja. Pred prihodom v Luko Koper, d. d., na
funkcijo člana uprave je bil državni sekretar na Ministrstvu za
okolje in prostor.
Svoj petletni mandat kot član uprave Luke Koper, d. d., je pričel
s sklepom nadzornega sveta družbe z dnem 16. 11. 2021.
Vojko Rotar
Delavski direktor
Vojko Rotar, rojen 17. junija 1976, je po izobrazbi diplomirani
ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediterskem
podjetju Avico iz Ljubljane ter v dejavnosti logistike in
kasneje mednarodne trgovine ostal do leta 2003, pri tem pa
nabral bogate izkušnje na področju delovanja pristanišča kot
tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove.
Razumevanje splošnega gospodarskega okolja in delovanja
subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del na
medijsko–komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot
urednik, novinar, dopisnik, fotoreporter in spletni poročevalec
pri več slovenskih medijih. V koprskem javnem podjetju
Marjetica Koper je bil odgovoren za področja odnosov z
javnostmi in marketinga in se približal številnim področjem,
ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih praks in
sodelovanjem z lokalno skupnostjo. Svoj petletni mandat kot
član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s
sklepom nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.
Izjava o upravljanju družbe|26
Član uprave mora morebitno nasprotje interesov razkriti
nadzornemu svetu in o tem obvestiti preostale člane uprave.
Raznolikost članov uprave po spolu
moški ženske skupaj
Število članov uprave
Delež
Raznolikost članov uprave po starosti
do let
od do
let
nad
let
skupaj
Število članov
uprave
Delež
Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani
družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.
GRI GS 102-23
Podrobni podatki o sestavi uprave
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane
uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave v
poslovnem letu 2021, ki je sestavni del te izjave o upravljanju
družbe in je bila izdelana skladno s prilogama C.1 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 5.1 Kodeksa
korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Delovanje uprave
Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje
družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skladno s predpisi,
statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.
Prejemki uprave
Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in
spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi
za določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v
aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega sveta.
Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi
člani uprave in nadzornim svetom, v njih so določena tudi
povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za
člane uprave nadzorni svet zastopa predsednik nadzornega
sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem
poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi
osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v
poslovnem letu 2021, ki je sestavni del te izjave o upravljanju
družbe in je povzeta po prilogi C.3 Slovenskega kodeksa
upravljanja javnih delniških družb. O lastništvu delnic
poročamo v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
Vodenje in upravljanje družb v skupini Luka Koper
Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem
korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladujoče
družbe v skupini Luka Koper vključenih še 6 družb. Luka
Koper ima poslovne deleže oz. je udeležena kot delničar v
odvisnih družbah Skupine Luke Koper, poleg tega pa še v 13
gospodarski družbah. Cilji na področju upravljanja finančnih
naložb so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu družbe
in Skupine za obdobje 2020–2025. V letu 2018 je bila sprejeta
Strategija upravljanja finančnih naložb, ki glede na štiri ključna
področja (vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti
in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge eksternalije)
razporeja finančne naložbe v dva investicijska razreda:
- Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže
družb, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za nadaljnji razvoj
in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladovanju
tveganj in dvigu dodane vrednosti. Upravljajo se po načelu
koncernskega delovanja.
- Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže
družb, ki ne opravljajo dejavnosti, pomembnih za nadaljnji
razvoj in delovanje matične družbe, ter ne pripomorejo
k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Cilj je
maksimiranje izplačil dobička oziroma realizacija drugih
pozitivnih vplivov za lastnika. Upravljajo se po načelu
skrbništva nad naložbami.
S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile
začrtane tudi smernice upravljanja strateških finančnih naložb
z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi
kategorizaciji posamezne finančne naložbe: v vlogi družbenika
v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj
maksimiranja izplačila dobička, v vlogi družbenika v strateških
finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega
izplačila dobičkov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.
Izjava o upravljanju družbe|27
Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2021
Družba Direktor Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v )
Luka Koper INPO d o o Boris Kranjac
Adria Terminali d o o Bojan Babič
Luka Koper Pristan d o o Likvidacijski upravitelj Luka Gabrščik
Adria Investicije d o o Boris Jerman
Logis-Nova d o o Larisa Kocjančič
TOC d o o Ankica Budan Hadžalič
Notranja revizija
Področje notranje revizije deluje z namenom opravljanja funkcije
notranjega revidiranja za družbo Luka Koper, d. d., in odvisne
družbe. Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota,
funkcijsko podrejena nadzornemu svetu in organizacijsko
upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s sprejeto temeljno
listino, Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji
na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega ravnanja
pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjerevizijskih načel
Slovenskega inštituta za revizijo in Kodeksu poklicne etike
notranjih revizorjev Slovenskega inštituta za revizijo. Dejavnost
notranje revizije pomaga uresničevati cilje družbe in Skupine s
sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in izboljševanjem
uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in
njihovega upravljanja.
V letu 2021 je notranja revizija izvajala notranjerevizijske
posle in preostale dejavnosti v skladu z odobrenim letnim
načrtom dela. Uresničenih je bilo enajst načrtovanih
notranjerevizijskih poslov in dva izredna. Vodilo pri
izvajanju načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega
načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega
spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni
oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del storitev dajanja
zagotovil je vključeval preverjanje ustreznosti zasnove
notranjih kontrol in njihovega delovanja v skladu z vnaprej
določenimi cilji in standardi. Ob ugotovljenih pomanjkljivostih
so bila podana priporočila za njihovo izboljšanje.
Poleg načrtovanega revidiranja so bile mesečno izvedene
porevizijske dejavnosti, ki so bile namenjene sprotnemu
poročanju o izvedenih ukrepih za boljše obvladovanje
tveganj. Vsa priporočila z rokom uresničitve v letu 2021 so
bila uresničena.
Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu
sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe in
revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju
notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu svetu notranja
revizija poroča letno.
Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa
zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Njegov namen je
zagotoviti vsem zainteresiranim stranem, da notranja revizija
deluje v skladu z veljavnimi pravili stroke in da je njeno
delovanje uspešno in učinkovito. Kakovost in izboljševanje
delovanja notranje revizije se zagotavlja še z notranjimi
presojami ter s spremljanjem in merjenjem delovanja notranje
revizije. Vsi načrtovani kazalniki za merjenje uspešnosti dela
notranje revizije so bili v letu 2021 doseženi.
Zunanja revizija
Skupščina delničarjev je na 33. skupščini delničarjev dne 26.
8. 2020 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper, d. d., in
Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija,
d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, Ljubljana, in
sicer za poslovna leta 2020, 2021 in 2022.
Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih
družb so predstavljeni v konsolidiranem računovodskem
poročilu v pojasnilu št. 35: Posli z revizijsko družbo.
Boštjan Napast
Predsednik uprave
Robert Rožac
Član uprave
Vojko Rotar
Član uprave - delavski direktor
Izjava o upravljanju družbe|28
Priloga izjave o upravljanju
P C.1: Sestava uprave v poslovnem letu 2021
Ime in priimek
Funkcija (predsednik,
član)
Prvo imenovanje na
funkcijo
Zaključek funkcije /
mandata
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Članstvo v organih nadzora z družbo
nepovezanih družb
Dimitrij Zadel predsednik moški slovensko VII stopnja univerzitetni diplomirani inženir strojništva ne obstaja
Metod Podkrižnik član moški slovensko VIII stopnja
univerzitetni diplomirani inženir strojništva in
magister ekonomskih znanosti
Član nadzornega sveta v družbi Petrol dd
Irma Gubanec članica ženska slovensko VIII stopnja magistra ekonomskih znanosti
Članica nadzornega sveta v družbi IEDC -
Poslovna šola Bled doo
Boštjan Napast predsednik v teku moški slovensko VII stopnja univerzitetni diplomirani strojni inženir
Član nadzornega sveta v Plinovodi doo in
Unior dd
Rožac Robert član v teku moški slovensko VII stopnja univerzitetni diplomirani arhitekt ne obstaja
Vojko Rotar član - delavski direktor v teku moški slovensko VII stopnja Univerzitetni diplomirani ekonomist ne obstaja
P C.2: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
mag Uroš Ilić
predsednik predstavnik kapitala moški slovensko 1976 VIII. stopnja
magister pravnih
znanosti
da ne ne
Članstvo v komisijah (kadrovske, komisija za prejemke) predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
kadrovska komisija predsednik (do )
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
mag Milan Jelenc
član predstavnik kapitala moški slovensko 1949 VIII. stopnja
magister ekonomskih
znanosti
da ne
Predsednik
nadzornega sveta v
ADRIAKOMBI,d. o. o.
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke) predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
kadrovska komisijarevizijska komisijaposlovna komisijanominacijska komisija člančlančlanpredsednik (do v nominacijski komisiji od do )
Izjava o upravljanju družbe|29
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23. členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Barbara Nose
članica
predstavnica
kapitala
ženski slovensko VII. stopnja
Univerzitetna
diplomirana
ekonomistka,
specialistka
revidiranja
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…) predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
kadrovska komisijarevizijska komisijanominacijska komisija predsednicačlanicačlanica (do v nominacijski komisiji od do )
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
mag Andraž Lipolt
namestnik
predsednika
predstavnik kapitala moški slovensko 1974 VIII. stopnja
Univerzitetni
diplomirani
strojnik in magister
ekonomskih znanosti
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…) predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
poslovna komisija predsednik (do )
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
dr Rado Antolovič
član v teku predstavnik kapitala moški slovensko 1959 IX. stopnja
Doktor ekonomskih
znanosti
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…) predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
poslovna komisijakomisija za strateški razvoj člančlan
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Franci Matoz
predsednik v teku predstavnik kapitala moški Slovensko 1963 VII. stopnja
Univerzitetni
diplomirani pravnik
da ne
Predsednik upravnega
odbora Družbe za
upravljanje terjatev
bank, d. d., namestnik
predsednika
nadzornega
sveta Slovenske
železnice,d.o.o..
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za
strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
kadrovska komisija predsednik
Izjava o upravljanju družbe|30
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Nevenka Črešnar
Pergar
namestnica
predsednika
v teku predstavnik kapitala ženski Slovensko 1962 VII. stopnja
Univerzitetna
diplomirana pravnica
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za
strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
kadrovska komisija revizijska komisija poslovna komisija komisija za strateški razvoj člančlannamestnica predsednikapredsednica
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Andrej Koprivec
član v teku predstavnik kapitala moški Slovensko 1980 VII. stopnja
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za
strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
revizijska komisija komisija za strateški razvoj predsedniknamestnik predsednice
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Mag Božidar
Godnjavec
član v teku predstavnik kapitala moški Slovensko 1972 VII. stopnja
Magister ekonomskih
znanosti
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za
strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
kadrovska komisija revizijska komisija poslovna komisija člannamestnik predsednikapredsednik
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Mag Tamara
Kozlovič
članica v teku
predstavnica
kapitala
ženski Slovensko 1978 VIII. stopnja
Magistrica znanosti
iz področja
managementa
poslovnih sistemov
da ne
Članica skupščine
Rižanski vodovod
Koper, d.o.o.
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za
strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
kadrovska komisijaposlovna komisijakomisija za strateški razvojnominacijska
komisija
namestnica predsednikačlanicačlanica (v obdobju do )
Izjava o upravljanju družbe|31
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Mladen Jovičič
član v teku
predstavnik
zaposlenih
moški Slovensko 1969 V. stopnja elektro tehnik da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za
strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
poslovna komisijakomisija za strateški razvoj člančlan
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Rok Parovel
član v teku
predstavnik
zaposlenih
moški Slovensko 1987 V. stopnja gimnazijski maturant da ne
član nadzornega
odbora v Mestni občini
Koper
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, poslovna komisija, komisija za
strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
revizijska komisijakomisija za strateški razvoj člančlan
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje
na funkcijo
Zaključek funkcije
/ mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah
NS glede na skupno
število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil
Neodvisnost po
23.členu Kodeksa
(DA / NE)
Obstoj nasprotja
interesa v poslovnem
letu (DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Mehrudin Vuković
član v teku
predstavnik
zaposlenih
moški Slovensko 1972 VI/1 stopnja Inženir logistike da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…) predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij
kadrovska komisija član
Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek komisija Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij Spol Državljanstvo Izobrazba Letnica rojstva Strokovni profil
Članstvo v organih nadzora z družbo
nepovezanih družb
Mateja Treven revizijska (do ) ženski slovensko VIII stopnja Magistra ekonomskih znanosti NLB Banka AD Skopje
Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek komisija Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij Spol Državljanstvo Izobrazba Letnica rojstva Strokovni profil
Članstvo v organih nadzora z družbo
nepovezanih družb
Simon Kolenc revizijska komisija moški slovensko VII stopnja Univerzitetni diplomirani ekonomist ne
Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek komisija Udeležba na sejah komisij glede na skupno število sej komisij Spol Državljanstvo Izobrazba Letnica rojstva Strokovni profil
Članstvo v organih nadzora z družbo
nepovezanih družb
Simona Razvornik
Škofič
komisija za nominacije
(v obdobju do )
ženski slovensko VII stopnja Univerzitetna diplomirana ekonomistka Nadzorni svet Unior d d
Izjava o upravljanju družbe|32
P C.3: Sestava in višina prejemkov
10
članov uprave v poslovnem letu 2021 (v EUR)
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik, član)
Fiksni prejemki -
bruto (1)
Variabilni prejemki - bruto
Odloženi
prejemki (3)
11
Odpravnine (4) Bonitete (5)
12
Vračilo izplačane
nagrade -
"claw-back" (6)
Skupaj bruto
(1+2+3+4+5-6)
Skupaj neto
13
na podlagi
kvantitativnih meril
na podlagi
kvalitativnih meril
Skupaj (2)
Dimitrij Zadel
predsednik uprave do
15. 11. 2021
160.778,62 86.274,48 0,00 83.680,98 754,11 0,00 331.488,19 158.501,39
Metod Podkrižnik
član uprave do
15. 11. 2021
144.645,77 77.561,17 0,00 75.379,38 6.726,39 0,00 304.312,71 135.884,51
Irma Gubanec
članica uprave do
15. 11. 2021
144.202,08 77.708,76 0,00 75.398,10 2.020,07 0,00 299.329,01 141.253,82
Boštjan Napast predsednik uprave 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 167,46
Rober Rožac član uprve 6.267,36 0,00 0,00 0,00 417,77 0,00 6.685,13 3.974,36
Vojko Rotar
član uprave - delavski
direktor
134.046,64 34.256,60 28.944,08 0,00 3.497,43 0,00 200.744,75 86.401,95
Za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi.
Odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD na dan 18. 7. 2021 oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti
Boniteta za zavarovanje odgovornosti in boniteta za uporabo službenega vozila
Neto plača, PDPZ, povračila stroškov dela in regres za letni dopust
Izjava o upravljanju družbe|33
P C.4: Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2021 (v EUR)
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik namestnik član zunanji član
komisije)
Plačilo za opravljanje funkcije -
bruto letno ()
Sejnine NS in komisij -
bruto letno ()
Skupaj bruto
()
Skupaj neto
Potni stroški neto
Uroš Ilić Predsednik do
Andraž Lipolt namestnik predsednika do
Rado Antolovič član
Milan Jelenc član do
Barbara Nose članica
Tamara Kozlovič članica
Mladen Jovičič član
Mehrudin Vuković član
Rok Parovel član
Franci Matoz Predsednik od
Nevenka Pergar Črešnar član od
Andrej Koprivec član od
Božidar Godnjavec član od
Simon Kolenc zunanji član od
Simona Razvornik Škofič zunanja članica do do
Mateja Treven zunanja članica do
Znesek, ki ga družba nakaže na račun posameznika kot plačilo po akontaciji dohodnine, ki pa ne upošteva morebitnih naknadnih doplačil dohodnine posameznika.
Izjava o upravljanju družbe|34
Pregled pomembnejših dogodkov
novosti in dosežkov v letu
JANUAR
- Uprava družbe Luka Koper, d. d., je sprejela Strategijo
družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.
FEBRUAR
- Vlada Republike Slovenije je konec februarja sprejela program
razvoja pristanišča (PRP) za mednarodni promet v Kopru za
obdobje 2021-2025 in s tem družbi prižgala zeleno luč za
izvedbo investicij, ki so zajete v programu.
- Uprava Luke Koper, d. d., in Sindikat žerjavistov pomorskih
dejavnosti Luke Koper sta 24. februarja 2021 podpisala
sporazum, ki družbi zagotavlja dvoletni socialni mir.
MAREC
- Vlada Republike Slovenije je 31. marca spremenila
Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča,
opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture, ki je stopila v veljavo leta 2008. Sprememba
se nanaša na razširitev koncesijskega območja pristanišča
za 36 hektarov in med drugim vključuje širitev na območju
zaledja drugega pomola, kjer je na kaseti 5a predvidena
gradnja novih skladiščnih površin za avtomobile.
- Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ je preveril
sistem ravnanja z okoljem in ugotovil, da sistem ustreza
zahtevam uredbe EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).
APRIL
- Zaključila so se dela pri dveh večjih naložbah: nov vhod za
tovornjake (t.i. bertoški vhod) in nova garažna hiša.
MAJ
- Luka Koper, d. d., je prejela nagrado za najbolj varno
slovensko podjetje. Nagrado podeljuje Institut za
korporativne varnostne študije ICS v sodelovanju s
Slovenskim združenjem korporativne varnosti.
JUNIJ
- Zaključilo se je projekt podaljšanja operativne obale
kontejnerskega terminala za 100 metrov.
- Potekala je 34. skupščina družbe Luka Koper, na kateri so
delničarji sklenili:
• da se bilančni dobiček, ki je na dan 31. 12. 2020 znašal
30.637.829,48 evra, uporabi za naslednje namene:
- del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 evra se
nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na
navadno delnico,
- preostanek bilančnega dobička v znesku 14.677.829,48
evra ostane nerazporejen.
- Izvoljen je bil Svet delavcev Luke Koper za obdobje 2021 – 2025.
JULIJ
- V veljavo je stopil Pomorski prostorski plan, ki pod določenimi
pogoji in na določenih območjih omogoča premeščanje mulja
v slovenskem morju.
AVGUST
- Po dveh letih premora zaradi pandemije covida-19 je bila na
potniškem terminalu ponovno privezana potniška ladja Sea
Dream.
OKTOBER
- Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je dne 22. oktobra
2021 s tremi člani uprave, Dimitrijem Zadelom, mag.
Metodom Podkrižnikom in mag. Irmo Gubanec sklenil
sporazum o predčasni prekinitvi funkcije članov uprave.
Funkcijo so opravljali do 15. novembra 2021.
- Ministrstvo za infrastrukturo, občina Ankaran in Luka Koper so
podpisali tristranski sporazum, ki je podlaga za nadaljnji razvoj
pristanišča na njegovem severnem in severovzhodnem delu.
NOVEMBER
- Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je dne 12. novembra
2021 imenoval Roberta Rožaca za člana uprave družbe Luka
Koper, d. d., za petletno mandatno obdobje z začetkom
mandata dne 16. novembra 2021.
DECEMBER
- Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je dne 3. decembra
2021 imenoval Boštjana Napasta za predsednika uprave
družbe Luka Koper, d. d., za petletno mandatno obdobje z
začetkom mandata dne 3. decembra 2021.
- Na kontejnerskem terminalu so v sredo, 29. decembra 2021,
prekoračili dotedanji rekord v pretovoru kontejnerjev iz leta
2018, ki je znašal 988.501 kontejnerskih enot (TEU). V letu
2021 je pretovor znašal 997.564 kontejnerskih enot (TEU),
kar predstavlja nov zgodovinski rekord.
Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2021|35
Pomembnejši dogodki po zaključku
poslovnega leta
JANUAR 2022
- Podjetje Volta Shipping Services s sedežem v Dubaju je
vzpostavilo novo kontejnersko linijo, ki Koper povezuje z enim
južnokorejskim in štirimi kitajskimi pristanišči.
- Luka Koper je v okviru EU projekta COMODALCE nabavila
in postavila sistem za optično prepoznavanje znakov
OCR (Optical character recognition) za železniški prevoz
kontejnerjev na terminal. Sistem lahko zazna številke
kontejnerjev in vagonov, morebitne poškodbe in specifične
oznake za nevarne tovore ter jih zabeleži v digitalni obliki.
- Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom
v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa
Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v
višini 60 milijonov evrov. Posojilo je namenjeno financiranju
naložbenih aktivnosti družbe in temelji na fiksni obrestni meri
s četrtletnimi obroki vračanja, ki jih bo družba odplačevala od
sredine leta 2023 do konca leta 2031.
FEBRUAR 2022
- Začel se je rusko-ukrajinski konflikt. Skupina Luka Koper pri
analiziranju posledic na poslovanje ugotavlja, da je njena
neposredna izpostavljenost do Rusije in Ukrajine razmeroma
majhna, saj je obseg pretovora preko Luke Koper, ki je
namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Skupina Luka
Koper nima neposredne finančne izpostavljenosti vezane na
Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko posredne
vplive na njen naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih
trgih. V skladu z MRS 10 – Dogodki po poročevalskem
obdobju, se dogodki povezani z vplivi na poslovanje rusko-
ukrajinskega konflikta obravnavajo kot nepopravljalni
dogodki. Več o tem je pojasnjeno v 14. poglavju z naslovom
Obvladovanje tveganj in priložnosti.
Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta|36
Predstavitev Skupine Luka Koper in
opis poslovnega modela
Slovenska obala je sorazmerno majhen prostor,
v katerem luško transportna dejavnost predstavlja
eno najpomembnejših aktivnosti.
Odvija se v koprskem pristanišču,
ki je edino tovorno pristanišče v Sloveniji.
GRI GS 102-2, 102-4, 102-6
Pristanišče s svojim delovanjem vpliva na podobo Kopra,
razvoj regije, slovenskega gospodarstva in logistike v tem delu
Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se
opravljajo pristaniške dejavnosti, ki so namenjene tovornemu in
potniškemu prometu. V več kot 60-letnem delovanju je koprsko
pristanišče doživelo izreden razvoj in se mednarodno uveljavilo.
Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in
skladiščnih storitev za vse vrste blaga, ki se dopolnjujejo z
vrsto dodatnih storitev na blagu in z vrsto dopolnilnih storitev.
Cilj družbe je zagotavljanje celovite logistične podpore za
stranke. Družba upravlja tudi ekonomsko cono ter skrbi
za razvoj in vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Cilji so
postavljeni ambiciozno in se v veliki meri tudi dosegajo. Z
uresničevanjem razvojnih usmeritev pristanišča Luka Koper
krepi svoje konkurenčne prednosti.
Luka Koper se zaveda vplivov, ki jih ima pristaniška dejavnost
na okolje. Pristanišče se ureja z mislijo na prihodnje rodove, ki
bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali. Zavezanost Luke
Koper trajnostnemu razvoju je zagotovilo, da bo prihodnji
razvoj prijazen do okoliških prebivalcev, naravnega okolja in
zaposlenih. O trajnostni naravnanosti in razvoju se podrobneje
poroča v trajnostnem poročilu v nadaljevanju tega dokumenta.
O poslovanju v letu 2021 in vplivu pandemije covida-19 se
poroča v posameznih poglavjih v nadaljevanju tega dokumenta.
V Skupini Luka Koper so poleg obvladujoče družbe Luka Koper,
d. d., še odvisne družbe in pridružene družbe. Družbe Skupine
Luka Koper opravljajo svojo dejavnost v dveh državah in sicer
na območju Republike Slovenije, družba Adria Transport
Croatia, d. o. o., v 100 % lastništvu Adria Transport, d. o. o., pa
opravlja dejavnost na območju Republike Hrvaške.
Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela|37
Osebna izkaznica družbe Luka Koper d d na dan marca
GRI GS 102-1, 102-3, 102-4, 102-5
GRI GS 102-7
Družba Luka Koper, d. d., je naložbo v odvisno družbo Luka Koper Pristan, d. o. o., prenesla med sredstva za prodajo, saj je v maju 2021
sprejela odločitev o začetku postopka redne likvidacije odvisne družbe. Redna likvidacija se je pričela dne 15. septembra 2021.
Ime družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe Koper
Poslovni naslov Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika Delniška družba d. d.
Telefon: 05 66 56 100
Faks: 05 63 95 020
Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
Spletna stran: www.luka-kp.si
Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka 5144353000
Davčna številka SI 89190033
Osnovni kapital družbe 58.420.964,78 evra
Število delnic 14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice LKPG
Predsednik uprave Boštjan Napast
Član uprave Robert Rožac
Član uprave - delavski direktor Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta Franci Matoz
Osnovna dejavnost družbe Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper Različne storitvene dejavnosti
Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb
V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi
storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V Skupino
Luka Koper je vključenih sedem družb in sicer obvladujoča
družba in šest odvisnih družb:
Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2021 (7 družb)
- Obvladujoča družba Luka Koper, d. d.
- Odvisne družbe (6 družb)
- Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
- Adria Terminali, d. o. o., 100 %
- Luka Koper Pristan, d. o. o., v likvidaciji, 100 %
18
- Logis-Nova, d. o. o., 100 %
- Adria Investicije, d. o. o., 100 %
- TOC, d. o. o., 68,13 %
Pridružene družbe (5 družb)
- Adria Transport, d. o. o., 50 %
- Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v -100 % lastništvu
Adrie Transport, d. o. o.
- Adria-Tow, d. o. o., 50 %
- Adriafin, d. o. o., 50 %
- Avtoservis, d. o. o., 49 %
O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb
podrobneje poročamo v poglavju 29.1 Podlage za pripravo
računovodskih izkazov.
Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela|38
Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze
GRI GS 102-45
GRI GS 102-2, 102-7, 413-1
V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za
leto, ki se je končalo 31. 12. 2021, so vključeni računovodski
izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih
družb in pripadajoči rezultati pridruženih družb.
Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:
- Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
- Adria Terminali, d. o. o., 100 %
- Luka Koper Pristan, d. o. o., v likvidaciji, 100 %
- TOC, d. o. o., 68,13 %
Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:
- Adria Transport, d. o. o., 50 %
- Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100 - % lastništvu
Adrie Transport, d. o. o.
- Adria-Tow, d. o. o., 50 %
- Adriafin, d. o. o., 50 %
- Avtoservis, d. o. o., 49 %
Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan
31.12.2021:
- Logis-Nova, d. o. o., 100 %
- Adria Investicije, d. o. o., 100 %
Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili
vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev
finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v
zelo omejenem obsegu.
V trajnostno poročilo je vključenih 7 družb, ki sestavljajo
Skupino Luka Koper (obvladujoča družba in odvisne družbe), in
sicer v vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki
vsebini je v kazalu GRI opredeljena meja poročanja.
Dejavnosti Skupine Luka Koper
Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče
in obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se
opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu
prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu prometu.
Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in
skladiščnih storitev za vse vrste blaga. Skupina Luka Koper
izvaja enajst osnovnih storitev (nakladanje/razkladanje ladij,
nakladanje/razkladanje kamionov, nakladanje/razkladanje
vagonov, vkrcavanje/izkrcavanje potnikov, skladiščenje, dostava,
privez ladij) ter vrsto dopolnilnih storitev na blagu in drugih
storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.
Koncesijska pogodba
Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko
pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj
in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju
koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je
bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski
zakonik. Dogovorjena koncesijska dajatev znaša 3,5 odstotka
poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni
prihodki od pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so
vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve,
povezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji.
Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d., Republiki
Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim,
Mestni občini Koper in od 1. januarja 2015 tudi Občini Ankaran.
V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer
gospodarska javna služba rednega vzdrževanja pristaniške infra-
strukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služ-
ba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča.
Pristaniška in logistična dejavnost
Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in
skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih terminalov,
ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo.
Vsak terminal ima svoje značilnosti, ki jih določajo za blago
specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija.
Terminali so združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so
opisani na spletni strani Storitve in terminali - Luka Koper d.d.
(luka-kp.si). Osnovna pristaniška dejavnost se izvaja na eni
lokaciji, in sicer na območju pristanišča.
Koncesijsko območje obsega 285 ha kopenskih površin, ki
vključujejo 62,6 ha pokritih skladišč in 110 ha odprtih površin.
Ob 225 hektarjih morske površine in 3.475 metrih obale je 30
ladijskih privezov. Storitve logistične dejavnosti obsegajo:
- storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne
skupine,
- storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito,
označevanje, tehtanje, čiščenje in drugo), ki se vzporedno z
razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročnikov
nadgrajujejo,
- integrirane logistične rešitve.
Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela|39
Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka
Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Transport, d.
o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje
potrebam kupcev.
Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti
za potrebe matične družbe in zunanje uporabnike, in sicer v
okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem
družba skrbi za zaposlovanje in usposabljanje invalidov.
Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in
plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovilom v
koprskem pristanišču.
Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite
železniške logistike med koprskim pristaniščem in njegovim
zaledjem.
Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za
osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvoznikom
GRI GS 102-10
in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko
pristanišče kot logistično rešitev.
Zaledna logistična dejavnost v Sežani
Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični
terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora in
skladiščenja različnih vrst blaga v kontejnerskem prometu.
Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno
infrastrukturo.
Druge dejavnosti
Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožujejo delovanje
Skupine Luka Koper tudi dejavnosti:
- Luke Koper Pristan, d. o. o., ki je v likvidaciji.
- Družbe TOC, tehnološko okoljski in logistični center, d. o.
o., ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških
raziskav ter storitve analitskega laboratorija.
Spremembe v organizaciji
Družba Luka Koper, d. d., je naložbo v odvisno družbo Luka
Koper Pristan, d. o. o., prenesla med sredstva za prodajo, saj
je v maju 2021 sprejela odločitev o začetku postopka redne
likvidacije odvisne družbe. Redna likvidacija se je pričela dne
15. septembra 2021. Drugih sprememb v organizaciji v letu
2021 ni bilo.
Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela|40
Poslovna strategija razvoja
POSLANSTVO
Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja
Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.
VIZIJA
Luka Koper kot vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in
vzhodne Evrope.
VREDNOTE
Sodelovanje Odgovornost Spoštovanje Pripadnost Ustvarjalnost
Strateški cilji
GRI GS 102-16
V letu 2021 je Luka Koper nadaljevala izvajanje aktivnosti
za dosego ciljev, določenih v Strateškem poslovnem načrtu
2020–2025, predvsem povečanja pretovora kontejnerjev na 1,2
milijona kontejnerskih enot (TEU) in avtomobilov na 0,9 milijona
enot. V strategiji je poleg ciljev družbe in usmeritev zapisanih
devet strateških projektov, s katerimi bo družba ta strateški
poslovni načrt udejanjala. Projekti obsegajo širitve kapacitet
na obeh strateških blagovnih skupinah in digitalizacijo ključnih
procesov, predvsem v povezovanju celotne logistične verige, ter
povečevanje pretočnosti pristanišča.
V okviru intenzivnega infrastrukturnega razvoja, predvidenega
v omenjenem dokumentu, so se v letu 2021 zaključili projekti
podaljšanja obale prvega pomola na južnem delu, gradnje
garažne hiše, gradnje vhoda Bertoki in navezovalne cestne
povezave. Večina teh naložb je bila delno financirana z
evropskimi sredstvi.
Vlada Republike Slovenije je v februarju 2021 sprejela
Program razvoja pristanišča 2021–2025, s katerim se na ravni
idejne zasnove načrtujeta prostorski in infrastrukturni razvoj
pristanišča ter dinamika izvedbe načrtovanih infrastrukturnih
ureditev. Iz dokumenta izhaja, da se bo naslednjih pet let
izkoristilo za povečanje kapacitet koprskega tovornega
pristanišča s pospešenim investiranjem v povečevanje števila
priveznih mest in obsega skladiščnih površin ter investiranjem
v cestno in železniško infrastrukturo v pristanišču.
Podpisan je bil tristranski sporazum med Občino Ankaran,
Ministrstvom za infrastrukturo in Luko Koper, d. d., o ureditvi
medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaranskega
obrobnega kanala in Železniške ceste. Sporazum omogoča
ureditev ankaranskega obrobnega kanala, kar bo izboljšalo
poplavno varnost območja, hkrati pa je to pogoj za začetek
širitve pristanišča na območje t. i. ankaranske bonifike.
Naslednja leta bo družba tako lahko izkoristila za dodatno
povečanje kapacitet pristanišča. S povečevanjem števila
priveznih mest, skladiščnih površin, cestne in železniške
infrastrukture v pristanišču in njegovi okolici ter s projekti s
področja digitalne transformacije bo Luka Koper prenovljeno
dvotirno progo pričakala pripravljena, ob tem pa skrbela za
doseganje najvišjih standardov trajnostnega razvoja.
Implementacija strategije se je začela tudi na tehnološkem
področju, kjer so bila pridobljena sredstva za sofinanciranje
testiranja tehnologije 5G v industrijski vertikali logistike.
Pripravljena je bila tudi projektna naloga za vzpostavitev
Poslovna strategija razvoja|41
priklopa ladij na električno omrežje v času priveza za privezna
mesta ro-ro in VNT/ro-ro v tretjem bazenu.
Možnost premeščanja morskega mulja, ki nastane ob
vzdrževanju globin in poglabljanju bazenov v pristanišču, kot
tudi vplovnih kanalov v slovenskem morju je bila umeščena v
državni Pomorski prostorski načrt (PPN).
Družba si je kljub zahtevnim zdravstvenim razmeram s
komercialnim pristopom, prilagojenim razmeram, zagotovila
povečevanje količin pretovora in s tem po pretovoru
kontejnerjev in vozil ohranila primat med pristanišči v
severnem Jadranu in Sredozemlju.
V strateškem poslovnem načrtu je družba začrtala razvoj
pristanišča do leta 2030, ko bo Luka Koper zgradila sodoben
kontejnerski terminal s kapaciteto približno 2 milijona
kontejnerskih enot (TEU). Luka Koper ima z omenjenim
dokumentom jasno zastavljeno strategijo razvoja, zaradi česar
lahko upravičeno pričakuje dolgoročno stabilno rast.
Za razvoj koprskega pristanišča je ključna v letu 2021
začeta zgradnja drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo
po informacijah družbe 2TDK (koncesionar za izgradnjo
in upravljanje z drugim železniškim tirom Divača–Koper)
operativen v letu 2026. To pomeni, da do zaključka leta
2025 Luka Koper še ne bo mogla računati na opazno
povečanje zmogljivosti železniških kapacitet. V tem času bo
družba skupaj z deležniki povečevala kapaciteto obstoječe
železniške proge z organizacijskimi ukrepi, infrastrukturnimi
prilagoditvami ter ukrepi s področja informacijske tehnologije.
Do leta 2025 si je družba zastavila naslednje cilje:
Luka Koper bo z izkoriščanjem sinergij v logistični verigi, pridobivanjem novih strateških trgov,
prenovljeno dolgoročno in ciljno naravnano komercialno politiko ter zagotavljanjem strukture
prihodkov, usmerjene v blagovne skupine z višjo dodano vrednostjo, do leta 2025 povečala skupne
poslovne prihodke za 24 odstotkov.
Luka Koper bo z usmerjenostjo v celovito obravnavo potreb svojih kupcev do leta 2025 povečala
skupni pretovor na 27,3 milijona ton.
Luka Koper bo v obdobju do leta 2025 investirala v povečevanje zmogljivosti in pretočnosti
pristanišča in bo prenovljeno dvotirno progo pričakala pripravljena ter s tem še povečala prednosti
in priložnosti te logistične poti in hkrati zasledovala cilj, da se do prenovljene dvotirne proge vsaj 60
odstotkov pretovorjene količine iz Luke Koper transportira po železnici, po tem pa se delež poveča
na 70 odstotkov.
Luka Koper bo z uporabo novih tehnologij izvedla digitalno preobrazbo na ključnih procesih. S
tem bomo dosegli povezljivost med vsemi notranjimi in zunanjimi deležniki v logistični verigi ter
povečali stopnjo stroškovne učinkovitosti.
Luka Koper bo zagotovila pogoje, ki bodo spodbudili kadre k inovativnemu razmišljanju, ter s tem
zagotovila uresničevanje zastavljenih poslovnih ciljev.
Luka Koper bo dosegla najvišje standarde trajnostnega razvoja po sistemu EU za okoljevarstveno
vodenje organizacij (ECO Management and Audit Scheme – EMAS) ter zmanjševala ogljični odtis
družbe z ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Glede na prostorsko umeščenost pristanišča bomo z Mestno občino Koper in Občino Ankaran
dosegli strateški dogovor o sobivanju in razvoju. Prav tako bomo konsenz o razvoju dosegli tudi z
državo, saj je pristanišče strateškega nacionalnega pomena.
Poslovna strategija razvoja|42
Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Poslovni uspešnosti Luke Koper in ekonomskim vplivom Luke
Koper na širše okolje so v matriki bistvenosti v letu 2020, ki
velja tudi za Letno poročilo 2021, pripisali visoko pomembnost
tako deležniki kot družba Luka Koper, d. d. Luka Koper, d. d.,
prepoznava dolgoročne priložnosti za uspešno poslovanje
družbe in si za osnovni cilj postavlja maksimiranje vrednosti
delniške družbe z upoštevanjem najvišjih ciljev trajnostnega
razvoja. Kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in
okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, lastnikov ter lokalne
in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem in
uresničitev širših razvojnih projektov. Vzpostavlja ravnotežje
med okoljskimi in socialnimi vidiki ter ekonomskimi zahtevami.
Razvojna strategija Luke Koper temelji na okoljevarstvenem
upravljanju. Izhaja iz načela: Uvajati ukrepe, ki ne bodo zgolj
zadostili zakonskim zahtevam, temveč z najboljšo tehnologijo
tudi zmanjševali neželene vplive.
Za dosego svojih ciljev potrebuje tudi ustrezno infrastrukturo,
kar zagotavlja z ustreznimi naložbami in vzdrževanjem. V
Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve
upravljanja družbe, ki se med drugim odražajo v doseganju
ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju
kakovosti dela in postavljanju ambicioznih ciljev v poslovnih
načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje,
razvija in vodi zaposlene, snuje in obvladuje procese, ukrepa
ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. Cilji poslovanja
družb Skupine Luka Koper so določeni v letnih poslovnih
načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, za doseganje
zastavljenih ciljev pa so ustrezno organizirani procesi in
strukture posameznih družb Skupine Luka Koper. Nadzor
nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata
prek kazalnikov poslovanja, priprave poročil in programov
dela na četrtletni ravni, letnih razgovorov z zaposlenimi,
priprave in izvedbe vodstvenega pregleda, prepoznavanja in
obvladovanja tveganj in priložnosti. Odločitve se sprejemajo
na sejah uprave na podlagi podanih in obravnavanih predlogov.
Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih
aktih družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe
ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek
komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično
prek sej uprave, planske konference, obdobnih koordinacij,
tedenskih operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost
in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z
neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem
delu, preverjanjem izvedenih programov dela, preverjanjem
izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi
in zunanjimi presojami, notranjimi in zunanjimi revizijami
in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V
primeru odstopanj, ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih
oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o
izvajanju ukrepov za izboljšanje.
Luka Koper je bila med prvimi evropskimi pristanišči, ki je
celotno poslovanje uredila v skladu z mednarodnimi standardi
kakovosti. Temu je botrovala odločitev, da se k povečevanju
dodane vrednosti in zadovoljstva odjemalcev pristopi
sistematično. Obvladovani sistemi so predstavljeni na spletni
strani družbe Kakovost – Luka Koper, d. d. (luka-kp.si). Enoviti
sistem vodenja Luke Koper je bil tudi v letu 2021 preverjen in
certificiran pri strokovni in neodvisni instituciji.
Pristaniška dejavnost ima s številnimi neposrednimi
in posrednimi učinki izjemno pomembno vlogo pri
konkurenčnosti širšega gospodarskega prostora, saj ustvarja
dodano vrednost v pristaniški dejavnosti in podpornih
pristaniških dejavnostih. Ustvarjeni prihodki pristaniške
dejavnosti predstavljajo približno četrtino prihodkov
gospodarstva v Obalno-kraški regiji, pristaniška dejavnost pa
ima v regiji več kot 17-odstotno dodano vrednost. Pristaniška
dejavnost je tudi velik zaposlovalec in zagotavlja kar 15
odstotkov delovnih mest v regiji. Luka Koper spodbuja širše
družbeno okolje tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin
ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata
tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje koncedentu,
torej državi. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma
je tudi potniški promet Luke Koper. Trajnostno naravnanost
družba izkazuje s sprejetimi strateškimi usmeritvami razvoja
na okoljskem področju in sprejeto politiko varnega in zdravega
pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti.
Poslovna strategija razvoja|43
Posredni ekonomski vplivi Luke Koper
GRI GS 203-2, 413-1
Pristaniška dejavnost pomembno vpliva na konkurenčnost
širšega gospodarskega prostora, prispeva k ustvarjanju
delovnih mest ter storitev in blaga v regijskem in nacionalnem
gospodarstvu. Luka Koper ima velike neposredne in
posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni
učinki se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški
dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport,
skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih (pilotaža,
vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski
agenti, kamionski terminal, kontrolne hiše).
Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti
dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih,
bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Luka
Koper širše družbeno okolje spodbuja tudi v obliki sponzorstev,
donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran.
Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba
plačuje koncedentu, torej državi. Spodbuden za razvoj mesta,
regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper.
Luka Koper je v letu 2020 pri Gospodarski zbornici Slovenije
naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko
gospodarstvo v letih od 2009 do 2018. Rezultati študije so
prikazani na spodnji sliki.
Kaj vse štejemo pod pristaniško dejavnost?
Dejavnosti Luke Koper (ožje): prekladanje, skladiščenje,
upravljanje pristaniške, infrastrukture
Podporne pristaniške dejavnosti (širše): pilotaža, vleka, oskrba
in vzdrževanje ladij, privezovanje ladij, kamionski terminal,
kontrolna dejavnost in druge splošne storitve
Vpliv pristaniškega sektorja na gospodarstvo v Sloveniji in Obalno-kraški regiji (podatki iz študije Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020)
Na pristaniške
dejavnosti je bilo
leta 2018 vezanih
7.154 delovnih mest
1 € prodaje v
pristaniški dejavnosti
ustvari še 3,3 €
v gospodarstvu
24 % prihodkov
gospodarstva v
Obalno-kraški
regiji je vezanih na
pristaniško dejavnost
Skupni prihodki
pristaniške dejavnosti
so v letu 2018 znašali
več kot 1,2 miljarde €
Pristaniška dejavnost je
za vsak ustvarjen 1 €
dodane vrednosti
prispevala (skoraj) +1 €
k dodani vrednosti v
ostalih dejavnostih.
Vsako delovno
mesto v pristaniški
dejavnosti je v letu
2018 prispevalo še k
1,55 delovnega mesta
v ostalih dejavnostih.
Poslovna strategija razvoja|44
Gospodarsko okolje in tržni položaj
Analiza širšega in panožnega okolja
Vir: https://worldview.stratfor.com/article/decade-forecast-2015-2025
GRI GS 102-6
Pomorski blagovni tokovi so najpomembnejši segment
mednarodne trgovinske menjave na svetu. Pri tem
predstavljajo pristanišča bistveno vez za spajanje industrijskih,
prometnih in trgovskih vozlišč. Pristanišča so strateške točke,
saj igrajo pomembno vlogo v odnosih med državami, poleg
tega pa so tudi stičišča različnih kultur in logistična križišča
kopenskega in pomorskega prometa.
Napovedi Stratfor Worldview
25
do leta 2025 predvidevajo
neurejen svet z različnimi centri moči po vseh celinah, pri
čemer bodo edina stalnica ZDA, ki pa ne bodo več tako
močno vključene v posredovanja po vsem svetu. Izjemno
pomembne bodo relacije med EU, ZDA in Kitajsko ter
nenazadnje tudi Rusijo. Močno evropsko povezovanje bo
pomembno tudi v primeru zaostrenih gospodarskih razmer. V
nasprotnem primeru pa se bodo svetovne velesile povezovale
s posameznimi državami v Evropi in ustvarjale močne
bilateralne odnose, tudi kapitalske, zelo verjetno na podlagi
zgodovinskih povezav. Na Daljnem vzhodu je pričakovati
nižanje gospodarske rasti Kitajske. Večina blagovnih znamk
bo svojo poceni proizvodnjo iz Kitajske selila v države okoli
Indijskega oceana, ki bodo okoli leta 2025 beležile visoko rast
gospodarstva, podobno tisti na Kitajskem pred leti.
Značilnosti gospodarskega okolja v letu
Pandemija covida-19 je tudi v letu 2021 pretresala svetovno
gospodarstvo. V začetku leta 2021 je bilo občutiti postopno
okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem
okolju, proti koncu leta 2021 pa je pojav nove različice
virusa povečal nestanovitnost finančnih trgov in ustavil
širše okrevanje. Ob poslabšanih epidemičnih razmerah se je
upočasnila rast aktivnosti v storitvenih dejavnostih, vztrajanje
motenj v dobavnih verigah pa zavira predelovalne dejavnosti,
zlasti avtomobilsko industrijo.
Na področju kontejnerskega prometa se je tudi v letu 2021
nadaljeval trend prevzema pomembnih deležev večjih logistov
s strani kontejnerskih ladjarjev in s tem njihov vse večji prodor
na področje špedicije oziroma celovitih ponudb t. i. transporta
‚door to door‘. Pri tem je opaziti, da ima v mednarodnem
kontejnerskem prometu vse večjo vlogo model ‚carrier
haulage‘, po katerem tudi za kopenski transport poskrbi ladjar.
Vse kaže na nadaljevanje trenda tudi v naslednjih letih, saj
bodo ladjarji samo tako ostali konkurenčni na globalni ravni.
Na pretovor kontejnerjev je v letu 2021 pomembno vplivalo
hitro okrevanje svetovnega gospodarstva, do katerega je prišlo
kljub še vedno trajajočim izzivom, povezanim s širjenjem
pandemije covida-19. Okrevanje gospodarstva po vsem
svetu je posledično pomenilo povečanje prekomorskega
kontejnerskega prometa, predvsem med Azijo in Evropo.
Povečanje količin v kontejnerskem prometu ter še vedno
prisotne omejitve zaradi koronavirusa po vsem svetu so
botrovali odklonom v transportnih verigah in se najbolj odražali
v zamudah ladij na domala vseh transportnih poteh. Enako je
tudi Luka Koper vse leto 2021 beležila izjemne zamude ladij ter
prihode zunaj dogovorjenih 'oken', kar je dodatno obremenilo
tako terminal kot povezave z zaledjem.
Avtomobilski trg je v letu 2021 ni bil nestabilen samo zaradi
vpliva in posledic epidemije koronavirusa, temveč predvsem
zaradi pomanjkanja avtomobilskih mikročipov, kar je prisililo
proizvajalce, da so zmanjševali ali celo delno zapirali svojo
proizvodnjo. Globalna avtomobilska industrija je v letu
2021 dosegla 80 milijonov prodanih avtomobilov, kar je še
vedno bistveno manj kot pred pandemijo, ko je bilo prodanih
90 milijonov avtomobilov. Prodaja novih avtomobilov se
je v Evropski uniji zmanjšala za 2,4 odstotka in dosegla
9,7 milijonov enot. Svežnji spodbud za povečanje prodaje
avtomobilov, ki so jih po izjemnem vplivu pandemije na
prodajo avtomobilov uvedle vlade, naj bi spodbudili predvsem
prodajo vozil na alternativni pogon.
Tržni položaj
Luka Koper zaradi ugodne strateške lege, široke palete
pretovornih storitev, dobrih prekomorskih in zalednih povezav
ter dobrega sodelovanja s pristaniško skupnostjo iz leta v leto
povečuje svojo prepoznavnost v svetu. Osnovno pristaniško
dejavnost pretovora in skladiščenja blaga izvaja za svoja
zaledna tržišča. Najpomembnejši zaledni trgi Luke Koper
so države srednje in jugovzhodne Evrope brez dostopa do
morja in lastnih pristanišč. Najpomembnejše zaledno tržišče
za Luko Koper je Avstrija, ki predstavlja kar 38 odstotkov
Gospodarsko okolje in tržni položaj|45
celotnega pretovora. Blago iz tega tržišča se pretovarja na
vseh terminalih. Drugo najpomembnejše zaledno tržišče je
Madžarska, ki predstavlja 12 odstotkov celotnega pretovora. Tu
prevladujejo kontejnerji, pomembni so še avtomobili, generalni
tovori in sipki tovori. Preostala najpomembnejša zaledna
tržišča so Slovaška z 9 odstotki, Češka s 4 odstotki in Poljska
z 2 odstotkoma celotnega pretovora Luke Koper. Pomembna
so predvsem za vozila, generalno blago in kontejnerje. Na
omenjenih tržiščih ima koprsko pristanišče še veliko možnosti
za povečanje tržnega deleža. Nemčija je za Luko Koper
najpomembnejše potencialno tržišče. Svoje storitve Luka
Koper ponuja tudi prekomorskim trgom, na katerih promovira
koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko za
omenjena zaledna tržišča. In ne nazadnje je pomembna tudi
Slovenija, ki kot domače tržišče dosega med 25 in 30 odstotki
skupnega pretovora koprskega pristanišča.
Povečanje globalne trgovinske izmenjave je v letu 2021 imelo
pozitiven vpliv na zanimanje za logistično pot prek koprskega
pristanišča. Skupina Luka Koper je dobro obvladovala posledice
pandemije tako z zdravstvenega kot s poslovnega vidika.
Koprsko pristanišče kot strateška infrastruktura je ves čas
normalno delovalo in opravljalo vse storitve za svoje stranke.
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu
V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev
gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju, kar je vplivalo
tudi na dobre poslovne rezultate Skupine Luka Koper, čeprav
je pojav nove različice virusa proti koncu leta 2021 povečal
nestanovitnost finančnih trgov in ustavil širše okrevanje.
Finančni kazalniki, ki jih je Skupina Luka Koper dosegla v letu
2021, so večinoma nekoliko nižji kot tisti doseženi v letu 2020,
in sicer zaradi enkratnih dogodkov pripoznanih med drugimi
prihodki, ki so vplivali na boljše rezultate poslovanja v letu 2020.
Ladijski pretovor
Ladijski pretovor
Ladijski pretovor v tonah
2020 Načrt 2021 2021
20.821.166
20.546.387
19.523.137
Ladijski pretovor Skupine Luka Koper je v letu 2021 na skoraj
vseh blagovnih skupinah dosegel ali presegel načrtovane
količine oziroma pretovor leta 2020.
Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letu 2021 v primerjavi z načrtom za leto 2021 in z letom 2020
Blagovne skupine (v tonah) 2020 Načrt 2021 2021
Indeks 2021/
načrt 2021
Indeks
2021/2020
Generalni tovori
Kontejnerji
Avtomobili
Tekoči tovori
Sipki in razsuti tovori
Skupaj
Na blagovni skupini generalni tovori je bilo v letu 2021
doseženo povečanje klasičnega ladijskega pretovora, upad
pa je bil zabeležen na segmentu polnjenja in praznjenja
kontejnerjev. Znotraj blagovne skupine generalni tovori se je
povečal ladijski pretovor železovih proizvodov, zmanjšal pa
se je ladijski pretovor lesa zaradi višje odkupne cene lesa ter
zviševanja ladijskih voznin.
Na pretovor tekočih tovorov sta v letu 2021 še vedno vplivala
zaustavitev letalskega potniškega prometa in manjši obseg
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2021|46
pretovora naftnih derivatov kot posledica pandemije. Ena
najbolj prizadetih blagovnih skupin ostaja letalsko gorivo –
kerozin. Pretovor kemikalij in plinskega olja pa je presegel
količine iz leta 2020.
Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA
Povečal se je tudi pretovor sipkih in razsutih tovorov,
predvsem zaradi povečanja pretovora železove rude ter po
zaslugi sklenitve novih poslov z umetnimi gnojili, industrijsko
soljo, povečanega utečenega posla s sojo ter povečanja količin
odpadnega železa.
Pretovor kontejnerjev (TEU) in avtomobilov (v kosih) v letu 2021 v primerjavi z načrtom za leto 2021 in z letom 2020
Blagovne skupine 2020 Načrt 2021 2021 Indeks
2021/načrt 2021
Indeks 2021/2020
Kontejnerji – TEU
Avtomobili – kos
Na blagovni skupini kontejnerjev je Skupina Luka Koper
zaključila leto 2021 s 6-odstotno rastjo ladijskega pretovora
v TEU v primerjavi z letom 2020. Konec leta 2021 je bil na
kontejnerskem terminalu dosežen nov letni zgodovinski rekord
v pretovoru kontejnerjev v višini 997.574 kontejnerskih enot
(TEU), s tem je bil prekoračen predhodni rekord iz leta 2018,
ki je znašal 988.501 kontejnerskih enot (TEU). Na pretovor
kontejnerjev je v letu 2021 pomembno vplivalo hitro okrevanje
svetovnega gospodarstva, do katerega je prišlo kljub še
vedno trajajočim izzivom, povezanim s širjenjem pandemije
covida-19, in s katerim se je povečal prekomorski kontejnerski
promet, predvsem med Azijo in Evropo. Stalnica v letu 2021 so
bile tudi izjemne zamude ladij ter prihodi zunaj dogovorjenih
'oken', kar je dodatno obremenilo tako terminal kot povezave
z zaledjem. Ob porastu količin v letu 2021 je treba izpostaviti
izjemno rast v segmentu t. i. hladilnih kontejnerjev.
V letu 2021 je bilo pretovorjenih 656.477 avtomobilov. V
letu 2021 razmere na avtomobilskem trgu niso bile nestabilne
samo zaradi vpliva in posledic pandemije covida-19, temveč
predvsem zaradi pomanjkanja avtomobilskih polprevodnikov
in drugih komponent, kar je povzročalo občasne zastoje
v proizvodnji avtomobilov in prisililo proizvajalce, da so
zmanjševali ali celo delno zapirali svojo proizvodnjo.
Okrevanje dejavnosti križarjenja je bilo po popolni zaustavitvi
dejavnosti v letu 2020 postopno. Potniški terminal je tako v letu
2021 zabeležil 11 prihodov potniških ladij s skupno 4.450 potniki.
V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo
kontejnerji, katerih delež je glede na leto 2020 ostal
nespremenjen. Zmanjšal se je delež tekočih tovorov, povečal
pa delež sipkih in razsutih tovorov. Delež blagovne skupine
avtomobili pa je ostal nespremenjen.
Primerjalna analiza s konkurenti
Luka Koper je v letu 2021 kljub oteženim razmeram na trgu
ohranila stabilnost pretovora obeh strateških blagovnih skupin,
kontejnerjev in avtomobilov.
V letu 2021 je na območju severnega Jadrana poleg Luke
Koper rast pretovora kontejnerjev doseglo še pristanišče Reka,
in sicer v višini 3 odstotkov. Padec pretovora sta zabeležili
pristanišči Benetke in Trst, prvo za 3 odstotke in drugo za 5
odstotkov. Od severnoevropskih pristanišč sta v letu 2021
rast zabeležila pristanišče Rotterdam, in sicer 7-odstotno, in
pristanišče Hamburg, kjer je bila rast pretovora kontejnerjev
glede na leto 2020 2-odstotna, pristanišče Antwerpen pa je
ohranilo pretovor kontejnerjev na ravni leta 2020.
Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU
27
BenetkeC
TrstC
DKoper
DReka
Koper Benetke -
VECON, VIT
Trst -
TMT
Reka -
AGCT
Ladijski pretovor kontejnerjev
pristanišč severnega Jadrana v TEU
945.051
997.574
528.676
513.814
687.921
652.319
303.626
312.321
+6 %
-3 %
-5 %
+3 %
2020
2021
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2021|47
Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU
28
Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA
AntwerpenC
RotterdamC
DHamburg
Luka Koper je v letu 2021 v primerjavi s konkurenti zabeležila
največjo rast pretovora vozil. Pristanišče Valencia je v letu
2021 zabeležilo 7-odstotni padec pretovora vozil, pristanišče
Barcelona pa rast v višini 4 odstotkov.
Ladijski pretovor vozil najpomembnejših treh pristanišč v Sredozemlju
DBarcelona
DValencia
Finančna analiza uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper
Postopno okrevanje gospodarstva v letu 2021 je pozitivno
vplivalo na večji ladijski pretovor Skupine Luka Koper, kar se je
odrazilo v višjih čistih prihodkih od prodaje. Ob 7-odstotnem
povečanju ladijskega pretovora v letu 2021 glede na leto 2020,
so se čisti prihodki od prodaje povečali za 9 odstotkov oziroma
za 18,5 milijona evrov.
Čisti prihodki od prodaje
Kljub višjim čistim prihodkom od prodaje je Skupina Luka
Koper v letu 2021 dosegla nižji poslovni izid iz poslovanja
(EBIT) kot v letu 2020, predvsem zaradi drugih prihodkov, ki
so bili za 54 odstotkov oziroma za 5,5 milijona evrov manjši
kot v letu 2020. V letu 2020 so bili namreč pripoznani prihodki
v višini 2,3 milijona evrov iz naslova odpisanih obveznosti za
plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
skladno z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev
epidemije covida-19, v letu 2021 pa so se prihodki iz naslova
odprave rezervacij zmanjšali za 3,3 milijona evrov.
Rotterdam Antwerpen Hamburg
Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših
treh pristanišč severne Evrope v TEU
14.349.000
15.300.000
12.031.467
12.020.245
8.518.967
8.708.426
+7 %
+0 %
+2 %
2020
2021
Barcelona Valencia Luka Koper
Ladijski pretovor vozil najpomembnejših
treh pristanišč v Sredozemlju
480.337
499.011
+4 %
533.137
493.697
-7 %
617.157
656.477
+6 %
2020
2021
Skupina Luka Koper
Čisti prihodki od prodaje v evrih
206.038.900
224.990.379
2020
2021
209.920.232
31.346.268
Luka Koper, d. d.
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2021|48
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper
Skupina Luka Koper
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
družbe Luka Koper, d.d., in Skupine Luka Koper v evrih
32.762.465
30.745.444
2020
2021
33.504.266
31.346.268
Luka Koper, d. d.
Negativno so na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v letu 2021
glede na leto 2020 vplivali tudi poslovni odhodki, ki so bili za
8 odstotkov oziroma za 15,1 milijona evrov višji. Povečali so
se stroški materiala (višji stroški porabe energije, predvsem
pogonskega goriva), stroški storitev (zaradi povečanja
pretovora višji stroški pristaniških storitev, stroški takse
na pretovor in stroški koncesije), stroški dela (iz naslova
večjega števila zaposlenih, višjih izplačil iz naslova poslovne
uspešnosti in zaradi uskladitve plač z inflacijo) in stroški
amortizacije (iz naslova novih nabav sredstev), zmanjšali pa
drugi poslovni odhodki.
Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu
2021 znašal 88,4 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke manj
kot v letu 2020. V primerjavi z letom 2020 se je povečal delež
stroškov storitev, zmanjšal se je delež stroškov materiala in delež
drugih poslovnih odhodkov, delež stroškov dela in amortizacije v
čistih prihodkih od prodaje pa je ostal na enaki ravni.
Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper
Na čisti poslovni izid leta 2021 glede na leto 2020 so vplivali
že pojasnjeni dejavniki, ki so prispevali k nižjemu poslovnemu
izidu iz poslovanja (EBIT), ter višji poslovni izid iz financiranja;
višja stopnja davka od dobička v letu 2021 glede na leto 2020
pa je na doseženi čisti poslovni izid vplivala negativno.
Na dan 31. decembra 2021 je bilančna vsota Skupine Luka
Koper znašala 634,1 milijona evrov, kar je za 4 odstotke
oziroma za 26,7 milijona evrov več kot 31. decembra 2020.
Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.
Nekratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so se v letu
2021 povečala zaradi vlaganj, ki presegajo amortiziranje teh
sredstev, kratkoročna sredstva pa so se zmanjšala iz naslova
zmanjšanja stanja denarja ter denarnih ustreznikov, kar je
posledica dejstva, da pozitivni denarni tok iz poslovanja ni
zadoščal za pokritje negativnega denarnega toka iz financiranja
in negativnega denarnega toka iz naložbenja. Povečale so se
poslovne terjatve do kupcev, ki sledijo povečanju prihodkov.
Skupina Luka Koper
Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d.,
in Skupine Luka Koper v evrih
31.272.750
29.920.330
2020
2021
32.029.564
31.793.527
Luka Koper, d. d.
2020 20202021 2021
Skupina Luka Koper
Kratkoročna sredstva v evrih
Nekratkoročna sredstva v evrih
80.494.435
491.155.634
65.024.871
531.392.205
104.973.095
502.426.648
89.729.888
544.373.370
Luka Koper, d. d.
86 %
83 %
89 %
86 %
14 %
17 %
11 %
14 %
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2021|49
Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d.,
in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.
Povečanje kapitala Skupine Luka Koper v letu 2021 je neto
učinek zmanjšanja kapitala zaradi prenosa dela dobička v
izplačilo dividend obvladujoče družbe v višini 16 milijonov
evrov, vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini
16,8 milijona evrov in pozitivne spremembe presežka iz
prevrednotenja finančnih naložb v višini 9,5 milijona evrov.
Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in
dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine
Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2021 nižje kot na
dan 31. decembra 2020, saj so se zaradi rednega prenosa
glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortizacijskih načrtov v
odplačilo zmanjšala nekratkoročna posojila pri bankah v državi.
Kratkoročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31.
decembra 2021 večje kot na dan 31. decembra 2020, saj so se
povečale obveznosti iz naslova davka od dohodka ter poslovne
obveznosti do dobaviteljev.
Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31.
decembra 2021 znašale 72,6 milijona evrov, kar je za
12 odstotkov oziroma za 9,8 milijona evrov manj kot 31.
decembra 2020.
Primerjava rezultatov Skupine Luka Koper, doseženih v letu 2021, z načrtom
Skupina Luka Koper je v letu 2021 po skoraj vseh kazalnikih
presegla načrtovane vrednosti. Čisti prihodki od prodaje
Skupine Luka Koper, ki so v letu 2021 dosegli 228,4 milijona
evrov, so bili za 4 odstotke oziroma za 8,6 milijona evrov večji
od načrtovanih, pri čemer se je ladijski pretovor glede na načrt
povečal za 1 odstotek.
Večji čisti prihodki od prodaje od načrtovanih in večji drugi
prihodki od načrtovanih za leto 2021 so pozitivno vplivali na
poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper, ki je bil
v letu 2021 z 31,3 milijona evrov za 21 odstotkov oziroma 5,5
milijona evrov višji od načrtovanega. Stroški poslovanja Skupine
Luka Koper so bili v letu 2021 za 2 odstotka oziroma za 4,7
milijona evrov višji od načrtovanih stroškov. Višji od načrtovanih
so bili stroški storitev, stroški amortizacije in drugi odhodki.
Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal
31,8 milijona evrov in je bil za 30 odstotkov oziroma za 7,4
milijona evrov višji od načrtovanega.
2020 20202021 2021
Skupina Luka Koper
Kratkoročne obveznosti v evrih
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in
dolgoročne pasivne časovne razmejitve v evrih
Kapital v evrih
49.684.712
113.014.150
408.951.207
54.449.795
109.790.976
432.176.305
50.638.269
115.100.788
441.660.686
55.446.409
111.691.521
466.965.328
Luka Koper, d. d.
71 %
73 %
73 %
74 %
20 %
9 %
19 %
8 %
18 %
9 %
17 %
9 %
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2021|50
Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost
Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper
GRI GS 201-1
Taksa na pretovor – namenska sredstva, ki jih Luka Koper prispeva za izgradnjo drugega tira Divača – Koper.
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
delež v
prihodkih
delež v
prihodkih
delež v
prihodkih
delež v
prihodkih
A PRIHODKI
- od prodaje
- financiranje
- drugi prihodki
Skupaj A
B STROŠKI POSLOVANJA
stroški (brez kategorij C E F
in amortizacije)
Skupaj B
C STROŠKI DELA
stroški dela (brez delodajalče-
vih prispevkov od prejemkov
zaposlencev)
Skupaj C
D IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV
dividende
- država (Republika Slovenija
SDH KAD)
- ostali lastniki
obresti
Skupaj D
E INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE
sponzorstva in donacije
Skupaj E
F PRISPEVKI DRŽAVI
koncesija
davki od dobička
davki in prispevki iz naslova
prejemkov zaposlencev
nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča
taksa na pretovor
Skupaj F
Zadržana ekonomska vrednost
(A-B-C-D-E-F)
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2021|51
Naložbe v nefinančna sredstva
GRI GS 203-1
Brez upoštevanja avansov za opremo
Skupina Luka Koper je v letu 2021 nadaljevala naložbeni ciklus
predvsem z vlaganjem v povečevanje pristaniških zmogljivosti,
saj se v luči umirjanja pandemije v naslednjih letih pričakuje
rast pretovora. V letu 2021 je Skupina Luka Koper za naložbe
v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine
in neopredmetena osnovna sredstva
32
namenila 52,1 milijona
evrov, kar je 23 odstotkov oziroma 16 milijonov evrov manj kot
v letu 2020. Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 za naložbe
namenila 51,8 milijona evrov, kar predstavlja 99,5 odstotka
naložb Skupine Luka Koper.
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper
Izvedenih je bilo več večjih naložb:
- najpomembnejša naložba leta 2021 je bilo nadaljevanje gradnje
podaljška kontejnerske obale na čelu I. pomola za potrebe
kontejnerskega terminala; tako je bila zaključena izgradnja
priveznega mesta 7D, v letu 2022 pa bo v celoti zaključena tudi
izgradnja skladiščnih površin v zaledju tega veza,
- zaključila se je gradnja garažne hiše za avtomobile,
- nabavljena je bila nova lokomotiva premikalka za potrebe
notranjega železniškega transporta,
- zaključila se je gradnja dodatnega vhoda v pristanišče
(bertoška vpadnica),
- zgrajena je bila nova bencinska črpalka za potrebe pristanišča,
- zaključila se je obnova poslovnih prostorov in garderob v
stavbi kontejnerskega terminala,
- nadaljevala se je združitev privezov D2 in Jet na terminalu za
tekoče tovore,
- na več lokacijah je bilo obnovljeno hidrantno omrežje,
- nabavljeni so bili kolesni nakladalci za potrebe terminala za
razsute in tekoče tovore,
- nabavljenih je bilo več viličarjev, manipulatorjev in vlačilcev
za potrebe kontejnerskega terminala,
- nabavljeni so bili merilniki radioaktivnosti,
- nadaljevala se je rekonstrukcija vezov 7A in 7B,
- nabavljenih je bilo več osebnih vozil za potrebe poslovnih
procesov (električnih in na klasični pogon),
- pričela se je izgradnja novega zunanjega kamionskega
terminala ob serminskem vhodu,
- pričela se je nabava dveh dvigal SPPX.
Skupina Luka Koper
Izdatki za naložbe v evrih
67.668.811
51.835.252
2020
2021
68.071.021
52.096.515
Luka Koper, d. d.
Pretovorna mehanizacija
Bertoški vhod
Bencinska črpalka
Naložbe v nefinančna sredstva|52
Vse naložbe, predvidene za leto 2021, so bile pretehtane z
ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti, prihrankov
energije in nujnosti ter z vidika zakonskih obveznosti ali drugih
vplivov. Odločitve o večjih naložbah so se sprejemale na osnovi
izdelanih investicijskih študij in analiz njihovega vpliva na
donos lastniškega kapitala.
Okoljsko trajnostne naložbe
Skupina Luka Koper je v letu 2021 namenila 3,5 odstotka
vrednosti vseh naložb okoljsko trajnostnim naložbam, t.j.
aktualnim okoljskim in energetskim izzivom ter izzivom
varstva pri delu. V okviru naložbenja v okolje, energetiko in
varstvo pri delu je:
- vgradila sisteme za odsesavanje prahu pri izvajanju
tehnoloških postopkov na tračnih transporterjih za cono ex,
- postavila merilnike radioaktivnosti: Luka Koper je dolžna
na podlagi zahteve iz Uredbe o preverjanju radioaktivnosti
pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora
(UV-11), izvajati ustrezne meritve; naložba je zajemala
postavitev sedem stacionarnih portalov (5 cestnih in 2 tirna)
ter nabavo ročnega merilnika,
- nadaljevala gradnjo sončnih elektrarn: v zaključni fazi je
izgradnja pete sončne elektrarne, ki je postavljena na strehi
objekta, v katerem so nove garderobe in sanitarije zaposlenih
na kontejnerskem terminalu; na streho je bilo nameščenih
128 fotonapetostnih modulov moči 330 WP, ki letno
proizvedejo približno 49.200 kWh električne energije.
Garažna hiša
Pomol I
Kamionski terminal
Naložbe v nefinančna sredstva|53
Evropski projekti
V letu 2021 so potekale aktivnosti pri projektih programov
Instrument za povezovanje Evrope (CEF) in Obzorje 2020
(Horizon 2020) ter projektih teritorialnega sodelovanja
(Interreg). Luka Koper je v letu 2021 prijavila projekte za
sofinanciranje tudi na programu Obzorja Evropa (2021-2027),
programu LIFE ter na razpisu Norveškega in finančnega
mehanizma EGP. V letu 2021 smo iz naslova sofinanciranja
tekočih in zaključenih projektov prejeli 3,3 milijona evrov.
ITALIA-SLOVENIJA
Progetto standart co-finanziato dal Fondo europeo di sviluppo regionale
Standardni projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
UNIONE EUROPEA
EVROPSKA UNIJA
CLEAN BERTH
CENTRAL EUROPE
COMODALCE
European Union
European Regional
Development Fund
5GLOGINNOV
CENTRAL EUROPE
REIF
European Union
European Regional
Development Fund
CENTRAL EUROPE
InterGreen-Nodes
European Union
European Regional
Development Fund
ITALIA-SLOVENIJA
Progetto standart co-finanziato dal Fondo europeo di sviluppo regionale
Standardni projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj
UNIONE EUROPEA
EVROPSKA UNIJA
SECNET
Srednja
Evropa
CENTRAL EUROPE
Co-financed by European Union – European Regional Development Fund
CEF
Sodelovanje
Slovenija - Italija
ITALIA-SLOVENIJA
UNIONE EUROPEA
EVROPSKA UNIJA
Horizon 2020
S projekti v okviru programa CEF želi Luka Koper optimalno
črpati odobrena sredstva za projekte, s katerimi rešuje razvojne
izzive in infrastrukturne potrebe pristanišča, tudi v luči
uresničevanja politike koridorjev vseevropskega prometnega
omrežja (TEN-T) Evropske unije:
- Za sofinanciranje je bil izbran projekt ACCESS2NAPA, v
katerem bo sofinancirana priprava projektn
e dokumentacije
za naložbe v zvezi s podaljšanjem in povečanjem kapacitet
pomola I in pomola II.
- V septembru 2021 je bil objavljen javni razpis programa CEF
Transport, kjer je Luka Koper prijavila dva projekta (oddano v
januarju 2022).
V sklopu programa Obzorje 2020 oz. Obzorja Evropa (obdobje
2021-2027) želi Luka Koper poseči po novih tehnologijah in
razvojnih sistemih. Prijavljen je bil projekt GREEN IMPACTS
Evropski zeleni dogovor (t.i. Green Deal), ki je namenjen
vzpostavitvi novih tehnologij na področju trajnosti in
Evropski projekti|54
energetskega prehoda. Luka Koper je projekt prijavila v
konzorciju s pristanišči Marseille-Fos (Francija), Algeciras
(Španija), Nijmegen (Nizozemska) in Genova (Italija), a ta ni
bil izbran za sofinanciranje.
Na razpise programa Obzorja Evropa je Luka Koper prijavila
tudi 4 razvojno-raziskovalne projekte, za katere rezultati
evalvacije in odločitev o sofinanciranju še niso znani.
Na področju projektov teritorialnega sodelovanja (Interreg),
kjer so teme bolj regionalno usmerjene in so sodelovanja
nekoliko mehkejša, poudarek pa je na partnerskih projektih je
bil prijavljen ADRIPASS-PLUS (nadgradnja sistema VBS) kot
nadaljevanje v letu 2020 zaključenega projekta ADRIPASS na
programu Adrion.
Vir: IMF: World Economic Outlook Update, January 2022: Rising Caseloads, A Disrupted Recovery, and Higher Inflation (imf.org)
Vir: OECD Economic Outlook, Volume 2021 Issue 2: Preliminary version | READ online (oecd-ilibrary.org)
Vir: Slovenia | OECD Economic Outlook, Volume 2021 Issue 2 | OECD iLibrary (oecd-ilibrary.org)
Luka Koper se je kot vodilni partner projekta SOPOREM skupaj
z norveškim partnerjem in Mestno občino Koper prijavila
na razpis za blaženje podnebnih sprememb Norveškega in
EGP finančnega mehanizma. Projektna prijava se nanaša
na sofinanciranje izgradnje sončne elektrarne v pristanišču,
rezultati izbora pa še niso znani.
Na program LIFE pa je Luka Koper prijavila projekt LIFE_
AIRNOPOL, ki naslavlja raziskave glede možnosti dodatnega
omejevanja emisij hrupa in ostalih onesnaževal. Rezultati
izbora še niso znani.
Pogled naprej
Napovedi gospodarskega okolja za leto
Svetovno gospodarstvo (Mednarodni denarni sklad - IMF)
33
vstopa v leto 2022 v šibkejšem položaju, kot je bilo pričakovano.
Ker se širi nova različica koronavirusa omikron, so države
ponovno uvedle omejitve mobilnosti. Naraščajoče cene energije
in motnje v oskrbi so povzročile višjo in obsežnejšo inflacijo, kot
je bilo pričakovano, zlasti v Združenih državah Amerike ter na
številnih nastajajočih trgih in v gospodarstvih v razvoju.
IMF v svoji napovedi iz januarja 2022 predvideva, da se bo
svetovna rast BDP znižala z napovedanih 5,9 odstotka leta
2021 na 4,4 odstotka leta 2022. Napoved za leto 2022 je za
pol odstotne točke nižja, kot je znašala napoved, objavljena
oktobra 2021, kar v veliki meri odraža znižanje napovedi v dveh
največjih svetovnih gospodarstvih, in sicer znižanje v ZDA za
1,2 odstotne točke in na Kitajskem za 0,8 odstotne točke. V
letu 2023 naj bi se rast BDP znižala na 3,8 odstotka. Napoved
je pogojena z izboljšanjem zdravstvenih razmer v večini držav
do konca leta 2022 in temelji na predpostavki večje stopnje
precepljenosti po vsem svetu, morebiten pojav novih različic
koronavirusa pa bi lahko podaljšal pandemijo in povzročil nove
gospodarske motnje.
V evroobmočju se bo po napovedih stopnja rasti BDP znižala
s 5,2 odstotka v letu 2021 na 3,9 odstotka leta 2022 in 2,5
odstotka v letu 2023. V Združenem kraljestvu naj bi se BDP
znižal z 7,2 odstotka v letu 2021 na 4,7 odstotka leta 2022 in
2,3 odstotka leta 2023. V ZDA je BDP v letu 2021 zrasel za 5,6
odstotka, v letu 2022 naj bi se rast znižala na 4 odstotke in v
letu 2023 na 2,6 odstotka. Kitajska naj bi v letu 2021 dosegla
rast BDP v višini 8,1 odstotka, ta se bo v letu 2022 znižala na
4,8 odstotka, v letu 2023 pa povišala na 5,2 odstotka.
5,9 %
4,4 %
3,9 %
Projekcija rasti
2021 2021 20212022 2022 20222023 2023 2023
Globalno
gospodarstvo
Napredna
gospodarstva
Nastajajoči trgi
in gospodarstva v
razvoju
5,0 %
6,5 %
3,8 %
2,6 %
4,7 %
4,8 %
OECD
34
v napovedi iz decembra 2021 po osrednjem scenariju
predpostavlja, da se bo v letu 2022 globalno okrevanje
nadaljevalo. Po 5,6-odstotni rasti v letu 2021 naj bi se v letu
2022 nadaljevala 4,5-odstotna svetovna gospodarska rast, leta
2023 pa naj bi se ta umirila na 3,2 odstotka.
OECD je za Slovenijo
35
napovedal gospodarsko rast v višini 5,9
odstotka v letu 2021, 5,4 odstotka v letu 2022 in 3,2 odstotka v
letu 2023. Glavno gonilo rasti bo domače povpraševanje.
Pogled naprej|55
Izbruh covida-19
Svet je še vedno v primežu pandemije, zato svetovno
gospodarstvo vstopa v leto 2022 v šibkejšem položaju, kot
je bilo pričakovano. V tem trenutku je težko napovedovati
učinke gospodarske krize in pandemije covida-19 ter
predvideti njen konec in ponovno vzpostavljanje normalnega
in rastočega svetovnega gospodarstva. Omenjeno bo eden
od ključnih dejavnikov pri ocenjevanju in analizi širšega
panožnega okolja vsaj še v letu 2022. Po napovedih IMF
bo v letu 2022 poudarek na učinkoviti globalni zdravstveni
strategiji bolj izrazit kot kdaj koli prej. Dostop do cepiv,
testov in zdravljenja je bistven za zmanjšanje tveganja za
pojav novih, nevarnejših različic koronavirusa, ki bi lahko
ponovno zaostrile razmere na svetovnih trgih. V letu 2022 se
bodo morale države spopadati z inflacijskimi pritiski ter dati
prednost zdravstveni in socialni porabi.
Vir: Pregled makroekonomskih gibanj (bsi.si)
Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na poslovanje
Skupine Luka Koper
Gospodarska klima v Sloveniji se je po šoku, ki ga je v preteklih
dveh letih povzročila pandemija Covida-19, februarja 2022
spet izboljšala. Kazalniki aktivnosti so nakazovali nadaljevanje
rasti domače potrošnje in mednarodne menjave. Vendar so se
zaradi začetka vojne v Ukrajini geopolitične razmere v marcu
močno zaostrile in bodo nedvomno vplivale na svetovna
gospodarska gibanja v letu 2022. Neposredna izpostavljenost
slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma
majhna. Posledice so neposredno vplivale na višje cene
energentov in surovin, upad tujega povpraševanja, na finančni
stres in padec zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče
pričakovati tudi na področju oskrbovalnih verig, kar bi ob že
obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na
proizvodnjo. Trenutna gibanja na energetskih, surovinskih
in prehrambnih trgih, ki so pod vplivom vojne v Ukrajini,
kažejo na dodatne inflacijske pritiske v mednarodnem okolju.
Nepričakovano visoka inflacija in naraščanje inflacijskih
tveganj sta do začetka vojne v Ukrajini izrazito povečala tržna
pričakovanja glede hitrejšega umika nestandardnih ukrepov
denarne politike in dviga ključnih obrestnih mer vodilnih
centralnih bank
36
.
Poslovanje Skupine Luka Koper v letu
Glede na trenutne svetovne razmere in gospodarske
napovedi za leto 2022 Skupina Luka Koper kljub pričakovani
nestanovitnosti kontejnerskih ladijskih povezav in nadaljevanju
težav s polprevodniki v avtomobilski industriji načrtuje rast
pretovora na vseh blagovnih skupinah. Povečanje pretovora
se pričakuje tudi zaradi novih investicijskih projektov, kot so
zaključek podaljšanja južnega dela prvega pomola, nabava
dveh kontejnerskih dvigal, gradnja dodatnih skladiščnih
površin za avtomobile, povečanje skladiščnih zmogljivosti in
operativnih pogojev za pretovor generalnega blaga.
V prihodnjih letih je največji potencial rasti zaznan za pretovor
kontejnerjev, avtomobilov in hlajenih tovorov. Na zalednih
srednjeevropskih trgih se namreč nadaljujejo investicije v
avtomobilsko in elektronsko industrijo, trenutno predvsem
v proizvodnjo električnih avtomobilov ter pogonskih baterij
in drugih sestavnih delov zanje. Med največjimi investitorji v
te panoge na zalednih trgih Luke Koper so podjetja iz Južne
Koreje, Japonske in Kitajske, ki z Daljnega vzhoda prevažajo
proizvodne linije, surovine, sestavne dele in končne izdelke,
najkrajša in najugodnejša prevozna pot pa poteka prek Jadrana.
Luka Koper kot pomembno pristanišče na novi pomorski
svileni poti iz Kitajske tudi v prihodnje računa na rast prometa
kontejnerjev z Daljnega vzhoda.
Ob okrevanju turškega trga, umiritvi razmer in rasti
gospodarstva v vzhodnosredozemskih državah, kjer so do
nedavnega potekali oboroženi spopadi, se pričakuje nadaljnji
potencial rasti pretovora avtomobilov.
Za ohranjanje konkurenčnosti koprskega pristanišča ter
izboljšanje tržnega položaja v pretovoru posameznih blagovnih
skupin na vseh trgih je treba kontinuirano vlagati v širitev
pristaniških zmogljivosti, izboljševanje storitev in zniževanje
obratovalnih stroškov v pristanišču ter voditi primerno
prodajno in cenovno politiko. V sodelovanju s partnerji v
logistični verigi si je treba prizadevati za vzpostavitev novih
kopenskih in pomorskih povezav, ključnih za razvoj pristaniške
dejavnosti. Za ohranjanje konkurenčnosti bo nujna izgradnja
nove železniške povezave do Divače v predvidenih rokih.
Poslovni cilji za leto
Glede na trenutne svetovne razmere in gospodarske napovedi
za leto 2022 bo Skupina Luka Koper v letu 2022 dosegla rast
pretovora na vseh blagovnih skupinah.
Pretovor kontejnerjev kot najpomembnejše strateške blagovne
skupine bo v letu 2022 po načrtu za 2 odstotka večji (merjeno
v kontejnerskih enotah TEU) kot leta 2021. S tem bo koprsko
pristanišče ohranilo primat med pristanišči v Jadranu. Na
Pogled naprej|56
poslovanje v letu 2022 bo še vedno vplivala nestanovitnost v
ladijskih povezavah (neredni prihodi ladij), ki smo ji bili priča že
v letu 2021.
Svetovna avtomobilska industrija je zaradi pandemije
covida-19 ena najbolj prizadetih panog. V letu 2022 zaradi
okrevanja gospodarstva je pričakovati ponovno rast prodaje
avtomobilov. Na strateški blagovni skupini avtomobilov sta v
letu 2022 načrtovana za 4 odstotke večji pretovor vozil glede
na leto 2021 in ohranitev primata med sredozemskimi lukami.
Skupina Luka Koper bo v letu 2022 dosegla poslovni izid iz
poslovanja (EBIT) na ravni leta 2021 in za 1 odstotek višji čisti
poslovni izid kot v letu 2021, in sicer predvsem iz naslova
večjih načrtovanih čistih prihodkov od prodaje.
Za leto 2022 sta družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka
Koper pripravili načrt naložb, s katerim bosta sledili ciljem iz
strateškega načrta. Ključni investicijski projekti v letu 2022
bodo vezani na: povečevanje zmogljivosti kontejnerskega
terminala (zaključek podaljšanja južnega dela prvega pomola
in postavitev dveh novih kontejnerskih dvigal), gradnjo
dodatnih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov ter
povečanje skladiščnih zmogljivosti in operativnih pogojev
za pretovor generalnega blaga, začetek gradnje novega
kamionskega terminala in nabavo opreme. Za projekte s
področja trajnostnega razvoja bo Skupina Luka Koper v
letu 2022 namenila 12,3 milijona evrov, kar predstavlja 18
odstotkov vseh načrtovanih naložb.
Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2022
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
mio EUR
NAČRT
LADIJSKI PRETOVOR
mio TON
NAČRT
PRETOVOR KONTEJNERJEV
MIO TEU
NAČRT
PRETOVOR AVTOMOBILOV
TISOČ KOS
NAČRT
Čisti prihodki od prodaje v mio evrih
2020 2021 Načrt 2022
241,5
228,4
209,9
Kontejnerji v tisoč TEU
Ladijski pretovor v mio tonah
Avtomobili v tisoč kos
2020 2021 Načrt 2022
945,1
19,5
617,2
997,6
20,8
656,5
1.017,6
21,1
680,0
Pogled naprej|57
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
(EBIT)
mio EUR
NAČRT
DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV IZ
POSLOVANJA (ROS)
- NAČRT
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
PRED AMORTIZACIJO (EBITDA)
mio EUR
NAČRT
EBITDA marža
- NAČRT
ČISTI POSLOVNI IZID
mio EUR
NAČRT
ČISTA DOBIČKONOSNOST KAPITALA
(ROE)
6,8 %
- NAČRT
Čisti poslovni izid v mio evrih
2020 2021 Načrt 2022
32,1
31,8
32,0
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)
2020 2021 Načrt 2022
6,8 %
7,0 %
7,4 %
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v mio evrih
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)
2019 2020 2021
12,9 %
13,7 %
33,5
31,3
31,2
16,0 %
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v mio evrih
EBITDA marža
2019 2020 2021
25,8 %
26,8 %
61,8
61,2
62,4
29,4 %
Pogled naprej|58
IZDATKI ZA NALOŽBE
mio EUR
NAČRT
NETO FINANČNA ZADOLŽENOST
EBITDA
NAČRT
Izdatki za naložbe v mio evrih
2020 2021 Načrt 2022
70,4
52,1
68,1
Neto finančna zadolženost/EBITDA
2020 2021 Načrt 2022
0,9
0,5
0,3
Pogled naprej|59
Obvladovanje tveganj in priložnosti
Sistem obvladovanja tveganj in priložnosti v Skupini Luka Koper
GRI 102-11
Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element
strategije in uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper.
V Skupini uporabljamo sistem naprednega obvladovanja
tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so ključna tveganja
in priložnosti, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana,
ovrednotena, obvladovana, spremljana in ustrezno poročana.
Imenovan imamo Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti,
kljub temu pa je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb
vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delovnih
nalog in pristojnosti. Tveganja in priložnosti se prepoznava ‚od
spodaj navzgor‘, s čimer se zagotavlja pokritost vseh poslovnih
procesov, metodologija pa je opredeljena ‚od zgoraj navzdol‘,
kar zagotavlja dosledno uporabo sistema obvladovanja tveganj
in priložnosti v celotni Skupini.
Osnovo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja
register tveganj in priložnosti, ki vsebuje seznam vseh zaznanih
tveganj in priložnosti, značilnosti posameznega tveganja in
priložnosti, opredeljene ukrepe in kontrolne aktivnosti ter
odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih
tveganj in priložnosti. Register se vodi centralno na ravni
Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja
in analiziranja ter se redno posodablja. Metodologija
ocenjevanja pomembnosti tveganj in priložnosti je oblikovana
petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic.
Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti, in sicer
posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice
za okolje, posledice za ugled podjetja in posledice za skladnost
poslovanja. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek
kategorij ocene verjetnosti in najvišje mogoče ocene posledic
uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti
so vsa tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s
petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do zelo
pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da
je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj in priložnosti
(skupna ocena 10 ali več).
Matrika kvantitativnega ocenjevanja tveganj in priložnosti
Verjetnost
Zelo visoka (5)
Visoka (4)
Srednja (3)
Nizka (2)
Zelo nizka (1)
Zelo nizka (1) Nizka (2) Srednja (3) Visoka (4) Zelo visoka (5)
Posledica
nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2)
manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)
zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9)
bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16)
zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)
V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti Skupina
Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem zaznanim
tveganjem in priložnostim ter opredeljuje in izvaja potrebne
ukrepe za zagotavljanje sprejemljive ravni tveganja in
priložnosti poslovanja. V letu 2021 se je uresničilo 1 tveganje,
povprečna ocena tveganja na dan 31. 12. 2021 pa je znašala
6,2 (zmerno tveganje), kar je za 0,2 manj od povprečne ocene
tveganj na dan 31. 12. 2020. Tveganja, ki so najvišje ocenjena,
izhajajo iz zunanjega okolja. Družba teh tveganj z različnimi
metodami odzivanja ne more popolnoma obvladovati, s
sprejetimi ukrepi na stroškovni in prihodkovni strani pa
zmanjšuje verjetnost in posledice uresničitve. Napredek pri
obvladovanju tveganj je bil dosežen z izvedbo večjega števila
ukrepov, katerih realizacija je pripomogla k zmanjšanju ključnih
tveganj in znižanju povprečne ocene tveganj. Za leto 2022 so
bila v sklopu letnega pregleda tveganj na novo prepoznana
tveganja, ki se bodo zmanjševala z različnimi metodami
odzivanja, s čimer se Skupina uspešno prilagaja notranjim in
zunanjim dejavnikom.
Družba je sprejela Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj.
Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma apetit po tveganjih
Obvladovanje tveganj in priložnosti|60
Skupine Luka Koper pomeni skupno raven tveganj, ki jih je
Skupina Luka Koper v okviru svoje sposobnosti prevzemanja
tveganj pripravljena prevzeti, da bi dosegla svoje strateške cilje
in izpolnila poslovni načrt. Skupina Luka Koper je z namenom,
da bi izkoristila priložnosti za dosego strateških ciljev ob
upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja, pri
sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in vsakodnevnem
poslovanju pripravljena sprejeti tveganja, ki so po sprejetju
ustreznih ukrepov ocenjena kot zmerna, pri čemer:
- Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki imajo lahko za
posledico težje poškodbe ljudi ter poškodbe s smrtnim
izidom in/ali velike negativne vplive na okolje ter premoženje.
- Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki izhajajo iz kršenja
mednarodnih predpisov, nacionalne zakonodaje, standardov
ter internih predpisov, pri čemer je poudarek na spoštovanju
zakonodaje in predpisov v zvezi z varnostjo, varovanjem
osebnih podatkov, varovanjem okolja, varstvom pri delu in
preprečevanjem korupcije. Temelj delovanja Skupine Luka
Koper so vrednote in načela, ki nas zavezujejo k spoštovanju
etičnih in profesionalnih standardov.
- Ima nizko nagnjenost k finančnim tveganjem, povezanim
z dolgoročno finančno stabilnostjo, in k nepričakovanim
negativnim učinkom, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih
mer na trgu. Skupina mora ohranjati ustrezno raven
likvidnosti in solventnosti, da lahko poravnava svoje
obveznosti in spoštuje zaveze do bank.
Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno
z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z oceno
verjetnosti ‚zelo redko‘ in ‚redko‘. Odbor za obvladovanje
tveganj in priložnosti, področje kontrolinga, področje notranje
revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za
korporativno integriteto in preostala pristojna področja redno
spremljajo usklajenost profila tveganj z apetitom po tveganjih
ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko
komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovljeno, da je apetit po
tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev
poslovanja na sprejemljivo raven tveganja.
Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti
Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja
tveganj in priložnosti se glede na preteklo leto niso spreminjale.
Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo tveganja in priložnosti ter
spremljajo uresničevanje metod za zmanjševanje tveganj. Na
podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za tveganja poroča
Odboru za obvladovanje tveganj, ki se sestane četrtletno,
dodatno pa po potrebi. Tveganja se četrtletno poročajo tudi
upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.
Lastniki in drugi deležniki
Poročanje skupščini delničarjev
Nadzorni svet Luke Koper, d. d.
Revizijska komisija
Izvaja nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj.
Obravnava ključna tveganja in načine njihovega obvladovanja.
Notranja revizija Luke Koper d. d.
Revidira sistem obvladovanja tveganj.
Redno in pravočasno obveščanje
o vseh ključnih tveganjih in
načinih njihovega obvladovanja
ter najmanj enkrat letno o
sistemu obvladovanja tveganj.
Uprava Luke Koper d. d.
Odobri register tveganj in načrt obvladovanja tveganj, zagotavljanje ustreznih virov za obvladovanje tveganj ter nadzor nad izvajanjem ukrepov in poročanjem.
Odbor za obvladovanje tveganj
Obravnava register tveganj in načrt obvladovanja tveganj. Pregleduje in spremlja ocene tveganj in izvajanje ukrepov ter poroča.
Pooblaščenec za sistem obvladovanja tveganj
Razvija, pregleduje in vzdržuje sistem obvladovanja tveganj in nudi strokovno in administrativno podporo procesu obvladovanja tveganj.
Vodje organizacijskih enot, procesov, projektov v vlogi skrbnikov tveganj
Prepoznavajo, analizirajo in vrednostijo tveganje, skrbijo za odzivanje ter spremljanje in pregledovanje tveganj posamezne enote.
Obvladovanje tveganj in priložnosti|61
Splošna ocena tveganj
Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki
so na drugi ravni razdeljene v posamezne vsebinsko povezane
podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja pet tveganj
prepoznanih kot zelo pomembnih. Povprečna ocena tveganj je
najvišja pri strateških tveganjih (7,6), saj nekaterih tveganj
družba ne more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo
iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih razmer,
infrastruktura v državni lasti, vstop ladjarjev in logistov v
lastništvo terminalov bližnjih pristanišč). Operativna tveganja s
povprečno oceno 5,8 predstavljajo številčno največjo skupino,
saj vsebujejo širok in po vsebini raznolik nabor tveganj (npr.
varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska
tveganja). Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno 7,3 in
predstavljajo manjši nabor tveganj. Najnižje so trenutno
ovrednotena finančna tveganja (4,4), saj je družba nizko
zadolžena, ima ustrezno kapitalsko strukturo, majhen delež
neplačnikov ter nizko izpostavljenost v tujih valutah. Finančni
vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnost podjetja, ki
so povezani s podnebnimi spremembami, so v največji meri
strateška tveganja in so ločeno predstavljeni v trajnostnem
poročilu v poglavju 24.7.6 Podnebne spremembe in priložnosti.
Strateška tveganja
Strateška tveganja so po svoji vsebini tiste vrste tveganja, ki
lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tveganja
so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete
poslovne strategije za njihovo uresničitev, razpoložljivosti sredstev za
uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer.
Kljub razsežnosti pandemije so bili ekonomski kazalniki v letu
2021 ugodni, tveganja pa ostajajo znatna. Obeti za svetovno
gospodarsko rast se izboljšujejo kljub še vedno prisotnim
negotovostim v povezavi z epidemijo, ki predstavlja najvišje
tveganje za zaostritev gospodarskih razmer. Mednarodne
institucije v zadnjih napovedih predpostavljajo nadaljevanje
rasti gospodarske aktivnosti v naših trgovinskih partnericah v
prihodnjih obdobjih. Povečuje se tveganje visoke inflacije, ki jo
poganja zlasti rast cen energentov. Zaradi rasti svetovnih cen
surovin (jeklo, železo) in ozkih grl v dobavnih verigah se draži
tudi neenergetsko industrijsko blago. Inflacijska pričakovanja
se za družbo odražajo predvsem na dveh področjih – z
zvišanjem stroškov materiala (goriva, električne energije) in
s podražitvami načrtovanih naložb, tako za opremo kot za
infrastrukturo. Pričakuje se, da se bodo cene energentov v letu
2022 stabilizirale, da se bo struktura potrošnje normalizirala
ter da se bodo cenovni pritiski, ki izhajajo iz ozkih grl v
svetovnih dobavnih verigah, umirili.
Banka Slovenije (Bilten, januar 2022) ocenjuje, da
makroekonomska tveganja kljub ugodnim napovedim ostajajo
znatna, saj število okuženih dosega nove rekorde, s čimer
postaja pereča tudi odsotnost z dela, številnim podjetjem
resne težave povzročajo visoki stroški energentov, višja
inflacija pa lahko zavre zasebno trošenje, saj je oktobra
povprečna realna bruto plača medletno že stagnirala. Tveganji,
ki bi lahko ogrozili okrevanje in inflacijske obete, sta prihodnje
gibanje cen energentov in hitrost odpravljanja ozkih grl v
dobavnih verigah.
Skupina se sooča s komercialnimi tveganji, ki izhajajo iz
visoko konkurenčnega okolja ter vstopa ladjarjev in logistov v
lastništvo terminalov bližnjih pristanišč, s čimer lahko pride do
preusmeritve dela pretovora. Sosednja pristanišča poleg tega
veliko pozornost namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju
železniških povezav. V bližini Luke Koper so se v zadnjih letih
razvile skladiščne kapacitete, v katerih pretežno špediterska
podjetja ponujajo storitve CFS. To lahko za nas predstavlja
močno konkurenco, predvsem na segmentu polnjenja in
praznjenja kontejnerjev. Dne 7. 1. 2021 je bil zaključen proces
nakupa 50,01 deleža družbe Piattaforma Logistica Trieste
v pristanišču Trst s strani Hafen und Logistik AG (HHLA).
Dejavnost pretovora v segmentu generalnih tovorov, RO-RO in
kontejnerjev bo izvajala družba HHLA PLT Italy. Upravni odbor
Luške uprave Reka je odločil, da bo naslednjih 50 let koncesionar
kontejnerskega terminala APM Terminals/Enna Logic, ki je v
lasti ladjarja A.P. Moller – Maersk.
Ta tveganja se obvladujejo s povečevanjem kapacitet,
izgradnjo II. tira in predvidenimi izboljšavami procesov prek
različnih projektov. V letu 2022 bomo nadaljevali izvedbo
nekaterih naložbenih projektov, usmerjenih predvsem
v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala. Kljub
temu ostaja pomembnejše tveganje povezano z realizacijo
naložb, saj se v naslednjem obdobju načrtuje intenziven
investicijski ciklus. V tem delu je treba poudarek nameniti
predvsem pravočasnemu pridobivanju soglasij za naslednji
obseg strateških naložb, vezanih na investicijsko obdobje
2022–2025, ter izvedbi postopkov javnega naročanja. Tveganje
za zamude predstavljajo tudi ocenjene vrednosti naložb, saj
obstaja tveganje, da so zaradi rasti cen določenih surovin
presežene vrednosti zagotovljenih sredstev, kar bo vplivalo
na ponavljanje postopkov. Družba se sooča tudi s tveganjem
nedoseganja ciljev digitalizacije oz. digitalne transformacije na
ključnih procesih skladno s strateškimi cilji družbe Luka Koper,
Operativna tveganja
Strateška tveganja
Tveganja skladnosti
Finančna tveganja
n=219
n=54
n=16
n=36
Grafikon tveganj Skupine Luka Koper
Obvladovanje tveganj in priložnosti|62
zaradi česar bo v letu 2022 izvedla izobraževanja za krepitev
digitalnih kompetenc zaposlenih.
Glavni strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja,
ostajata negotovost glede časovnice zaključka gradnje drugega
tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira,
s čimer je lahko ogrožena nadaljnja rast pretovora tudi do
izgradnje drugega tira. V letu 2022 bo delo nadaljevala delovna
skupina, ki je pristopila k izvedbi ukrepov iz študije Transcare v
smeri izboljšanja IT podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov
in organizacijskih sprememb.
V sklopu Pomorskega prostorskega plana je družba pripravila
predstavitev problematike na Ministrstvu za infrastrukturo in
predlogov za premeščanje morskega sedimenta na Ministrstvu
za okolje in prostor. S sprejetim PPP-jem (številka 00719-
28/2021, sprejet dne 15. 7. 2021) je premeščanje mulja v
slovenskem morju prostorsko omogočeno pod določenimi
pogoji in na določenih območjih. V teku so postopki za
pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev AOK, s čemer bo
tveganje obvladovano do sprejemljive ravni. Kaseti 6A in 7A
je država odkupila od občine Ankaran in čakata na vključitev v
koncesijsko območje.
Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na poslovanje Skupine
Luka Koper
Gospodarska klima v Sloveniji se je po šoku, ki ga je v preteklih
dveh letih povzročila pandemija Covida-19, februarja 2022
spet izboljšala. Kazalniki aktivnosti so nakazovali nadaljevanje
rasti domače potrošnje in mednarodne menjave. Vendar so se
zaradi začetka vojne v Ukrajini geopolitične razmere v marcu
močno zaostrile in bodo nedvomno vplivale na svetovna
gospodarska gibanja v letu 2022. Neposredna izpostavljenost
slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je razmeroma
majhna. Posledice so neposredno vplivale na višje cene
energentov in surovin, upad tujega povpraševanja, na finančni
stres in padec zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče
pričakovati tudi na področju oskrbovalnih verig, kar bi ob že
obstoječih težavah povzročilo dodatne negativne vplive na
proizvodnjo. Trenutna gibanja na energetskih, surovinskih
in prehrambnih trgih, ki so pod vplivom vojne v Ukrajini,
kažejo na dodatne inflacijske pritiske v mednarodnem okolju.
Nepričakovano visoka inflacija in naraščanje inflacijskih
tveganj sta do začetka vojne v Ukrajini izrazito povečala tržna
pričakovanja glede hitrejšega umika nestandardnih ukrepov
denarne politike in dviga ključnih obrestnih mer vodilnih
centralnih bank
38
.
Neposredna izpostavljenost Skupine Luka Koper do Rusije in
Ukrajine je razmeroma majhna, saj je obseg pretovora preko
Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv.
Skupina Luka Koper ocenjuje, da bo vojna v Ukrajini lahko
posredno vplivala na njeno poslovanje v letu 2022. Vojna bo
Vir: Pregled makroekonomskih gibanj (bsi.si)
imela vpliv na oskrbovalne verige in s tem logistične tokove,
v katerih družba poleg nevarnosti vidi tudi priložnosti, tudi s
preusmeritvijo določenega blaga, ki je prej gravitiralo na Črno
morje, na jadranska pristanišča ter uvoza drugih blagovnih
skupin zaradi zagotavljanja energetske samooskrbe držav
Evropske Unije. Na drugi strani bo negativen vpliv lahko zaznati
kot posledica omejitev izvoza določenih blagovnih skupin
iz Evrope zaradi zagotavljanja samooskrbe. Kakšen vpliv bo
imela vojna na te tokove je v tem trenutku še težko napovedati.
Skupina Luka Koper se bo prav tako soočala z inflacijskimi
pritiski in s tem višjimi stroški poslovanja, na makroekonomski
ravni pa bo slednje lahko vplivalo tudi na padec povpraševanja.
Skupina Luka Koper že pripravlja nabor ukrepov za
obvladovanje teh tveganj in priložnosti. V obstoječih razmerah
se sooča tudi s povečanimi kibernetskimi tveganji, kar ustrezno
obvladuje v okviru celovitega sistema upravljanja tveganj.
Skupina Luka Koper nima neposredne finančne izpostavljenost
vezane na Rusijo, Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko
posredne vplive na njen naložbeni portfelj zaradi gibanj na
finančnih trgih.
Operativna tveganja
Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe.
Velik del registra obsegajo tveganja, katerih uresničitev se odrazi v
poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje.
To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi
na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraževanjem
in preverjanjem znanja, z dosledno uporabo varovalne
delovne opreme, z opredeljenimi tehnološkimi postopki
in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, z razvojem
dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev na delovnih
mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter z ustreznim
zavarovanjem premoženja in odgovornosti. Med drugimi
ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove
naložbe v sodobnejšo opremo, redno vzdrževanje delovne
opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na
okolje. Ocenjujemo, da so tveganja z ustreznimi kontrolnimi
aktivnostmi in predpisi obvladovana do sprejemljive ravni.
V prihodnjem letu nameravamo nadgraditi informacijski sistem
za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki
bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih
oseb posameznih področij, raziskave dogodkov, ukrepanje,
statistično obdelavo ter sistematično spremljanje kazalnikov.
S povečevanjem kibernetskih tveganj na globalni ravni tudi
Luka Koper izvaja nadaljnje aktivnosti na tem področju
z vzpostavitvijo oddelka informacijske varnosti, vpeljavo
informacijskega sistema za upravljanje varnostnih dogodkov in
tveganj ter opredelitvijo dodatnih internih procesov in pravil na
tem področju.
Obvladovanje tveganj in priložnosti|63
Med strateškimi tveganji bo tudi zaostritev epidemioloških
razmer, ki bi lahko delno ali v celoti omejila delovanje
pristanišča. Zaradi ponovnega razmaha epidemije se
izvajajo številni ukrepi, ustanovljena je bila delovna skupina,
vzpostavljeno je dnevno obveščanje o stanju okužb v Luki
Koper, izdelal se je Načrt zaščite in reševanja v primeru
epidemije. Pripravljen je bil pravilnik o opravljanju dela na
domu in določen interni protokol ukrepanja v primeru potrjene
okužbe. Z vsemi naštetimi ukrepi se tveganje obvladuje do
sprejemljive ravni, kljub temu pa se zaradi nepredvidljivih
razmer podrobneje spremlja. V začetku leta 2022 je prišlo
do eksponentne rasti okužb v Luki Koper, kar je povzročilo
pomembno odsotnost z dela, predvsem v operativi. Tveganje
se v tem obdobju zaradi nepredvidljivih razmer podrobneje
spremlja in sprejemajo se dodatni ukrepi, kot so manjši obseg
koriščenja dopustov in razporejanje delavcev med terminali
skladno s prioritetami izvajanja storitev.
Finančna tveganja
Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih
finančnih kategorij, predvsem načrtovanih prihodnjih denarnih
tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih
sredstev in obveznosti.
Skupina trenutno med ključnimi tveganji nima prepoznanih
finančnih tveganj. Skupina je imela konec leta 2021 8,9 odstotka
svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po
pošteni vrednosti. Ob sicer nespremenjeni strukturi teh naložb
je bila njihova poštena vrednost konec leta 2021 za 23 odstotkov
višja kot ob koncu predhodnega leta. Zaradi strateške usmeritve
investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju
finančnih naložb upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina
obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih
vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za
njihovo čim višjo donosnost.
Postopki zadolževanja in s tem pridobivanja virov za
financiranje naložb v letu 2022 so zaključeni. Luka Koper,d.d.,
je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove
Ljubljanske banke d. d. in Banke Intesa Sanpaolo d. d., sklenila
dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov.
Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti
ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo
tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje,
tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno tveganje
in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina
ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali celo nepomembna
– je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu
Skupine Luke Koper v pojasnilu št. 34: Finančni instrumenti in
obvladovanje finančnih tveganj.
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 205-1
Tveganja skladnosti
Tveganje prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti
hrupa proti mestnemu jedru Kopra lahko nastane pri pilotiranju
v sklopu podaljšanja prvega pomola ali zaradi prekomernega
hrupa pri izvajanju dejavnosti. Skupina je že sprejela ukrepe, s
katerimi je že v fazi projektiranja in kasneje pri izboru izvajalca
gradbenih del upoštevala omejitev hrupa na sprejemljivo raven.
Druga tveganja, povezana s prekomernim hrupom, Skupina
obvladuje s postopnim prehodom na tehnološko opremo z
električnim napajanjem, sodeluje pa tudi v projektu Neptunes,
v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega
hrupa. V načrtu so tudi aktivnosti za vpeljavo sistema ESI,
po katerem bi manj hrupne ladje plačevale nižje pristaniške
pristojbine. Prav tako se predvideva postopna menjava
pretovorne opreme (elektrifikacija).
V letu 2022 se bodo izvajale aktivnosti, ki so potrebne za
zagotovitev skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski zaščiti
(Uradni list RS, št. 41/2016). Ta pravilnik določa zahteve, ki
jih morajo izpolnjevati oprema in zaščitni sistemi, namenjeni
za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se
uporabljajo predvsem na terminalu za razsute in tekoče tovore.
Tveganja prevar in korupcije
Tveganje prevar in korupcije družba Luka Koper, d. d., med
drugim obvladuje z jasno opredeljenimi pravili priprave in
sklepanja poslov, prenosa pooblastil in potrjevanja računov
ter z vpeljano kontrolo štirih oči in drugimi kontrolami, ki so
vgrajene v procese.
Skupina Luka Koper ima pravila, veljavna za matično družbo
in pet odvisnih družb, opredeljena v dokumentih sistemov
vodenja, v Strategiji korporativne integritete družb Skupine
Luka Koper, Etičnem kodeksu družb Skupine Luka Koper,
Pravilniku o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper
ter Poslovniku o delu pooblaščenca za korporativno integriteto
in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete
v Skupini Luka Koper.
V letu 2021 sta delovala neodvisna pooblaščenca za
korporativno integriteto in za skladnost poslovanja, s katerima
družba dodatno obvladuje tveganja skladnosti ter prevar in
korupcije, med drugim z implementacijo sistema vodenja
za preprečevanje korupcije skladno s standardom ISO
37001:2016, ki se je pričela v letu 2021.
Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper
zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija
za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete, ki o
ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili oziroma
predlogi ukrepov. Družba prepoznava tveganje prevar in
korupcije v registru tveganj in ga obvladuje z ustreznimi ukrepi
in kontrolnimi aktivnostmi.
Obvladovanje tveganj in priložnosti|64
Delnica LKPG
GRI GS 102-5, 102-7
Delnica družbe Luka Koper, d. d., z oznako LKPG, kotira v
Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2021 je zaključila
trgovanje ob 32,61 odstotka višji vrednosti kot leto prej.
Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji trgovalni dan v letu
2021 znašal 24,40 evra za delnico.
Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v letu 2021
ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan
leta 2021 vpisanih 9.005 delničarjev, kar je 156 manj kot leto
prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.
Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra
Delničar
Število delnic na dan
31. 12. 2021
Lastniški delež na dan
31.12.2021
Število delnic na dan
31.12.2020
Lastniški delež na dan
31.12.2020
Republika Slovenija
Slovenski državni holding d d
Kapitalska družba d d
Mestna občina Koper
Citibank NA - fiduciarni račun
Raiffaisen Bank International AG
Hrvatska poštanska banka d d - fiduciarni račun
NLB skladi - Slovenija mešani
Zagrebačka banka d d – fiduciarni račun
Zavarovalnica Triglav d d
Skupaj
Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra
Delničar
Število delnic na dan
31.12.2021
Lastniški delež na dan
31.12.2021
Število delnic na dan
31.12.2020
Lastniški delež na dan
31.12.2020
Republika Slovenija
Fizične osebe
Slovenski državni holding
Tuje pravne osebe
Kapitalska družba
Ostale pravne osebe
Mestna občina Koper
Vzajemni in pokojninski skladi
Banke
Borznoposredniške hiše
Tuje banke
Skupaj
Delnica LKPG|65
Trgovanja z delnico
Povprečni enotni dnevni tečaj delnice družbe Luka Koper, d. d.,
je v letu 2021 znašal 23,24 evra, sicer pa se je njegova vrednost
gibala med 18,50 in 26,60 evra. Najvišja tržna cena, po kateri
so bili sklenjeni posli, je znašala 26,80 evrov, najnižja pa 18,40
evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2021
znašala 341.600.000 evrov.
V letu 2021 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.782 borznih
poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem obdobju
znašal 14.724.778 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo
666.526 delnic.
Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2021
Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2021
Indeksne točke
SBITOP LKPG
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
0 0
1.000
25
1.200
1.400
30
800
20
600
15
400
10
200
5
Enotni tečaj v evrih
Promet v evrih
Promet LKPG
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
0
0
25
30
20
15
10
100.000
200.000
300.000
400.000
500.000
600.000
700.000
800.000
5
Enotni tečaj v evrih
Delnica LKPG|66
Ključni podatki o delnici LKPG
Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.
Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količino trgov-
anih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.
Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in številom navad-
nih delnic.
Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).
Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.
Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.
Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj
2021 2020
Število delnic
Število navadnih kosovnih delnic
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih)
Knjigovodska vrednost delnice na dan (v evrih)
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (PB)
Povprečna tržna cena (v evrih)
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko vrednostjo delnice
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (PE)
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov)
Dividenda na delnico (v evrih)
Dividendna donosnost (v )
Dividendna politika
Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., uravnoteženo
združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo
po uporabi čistega poslovnega izida za financiranje
investicijskih načrtov.
Navzkrižna povezanost z drugimi družbami
Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2021 ni imela
v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot
5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj
5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija (51,00
odstotkov) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).
Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave
Delničar Lastništvo 31.12.2021
Nadzorni svet
Nevenka Črešnar Pergar namestnica predsednika nadzornega sveta
Tamara Kozlovič članica nadzornega sveta
Rok Parovel član nadzornega sveta
Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper,d.d.,
na dan 31. decembra 2021 niso imeli v lasti delnic družbe.
Delnica LKPG|67
Lastne delnice odobreni kapital pogojno povečanje kapitala
Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2021 ni imela
lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvideva kategorij
odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe
povečala osnovni kapital. Družba tudi ni imela podlage za
pogojno povečanje osnovnega kapitala.
Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami družbe in
z delnicami povezanih družb
Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba Luka Koper,
d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami izdajatelja.
Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno
obveščenost vseh zainteresiranih javnosti o pomembnih
poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri
krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda Luke Koper. Namen
pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z
delnicami družbe ter preprečiti možnost trgovanja na podlagi
notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko
zahtevano izvajanje obveznega poročanja o prodaji in nakupu
delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Komuniciranje z vlagatelji
Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča
o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij
in kanalov:
Srečanja z vlagatelji
Družba se vsako leto udeležuje srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške borze, ki potekajo v obliki individualnih
sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje.
SEOnet
Delničarje in druge javnosti obvešča o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih skladno z zakonodajo, v rokih in na
predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporablja tudi
druge komunikacijske kanale.
Spletna stran
Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenja posebno poglavje Za vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše
informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, tekoča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljenja
na SEOnetu, skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.
Luški glasnik
Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika, v katerem so obravnavane tudi druge
teme s področja delovanja podjetja in nasploh dogajanja v pristanišču.
Kontakt
Rok Štemberger
Odnosi z vlagatelji
Tel.: 05 66 56 140
e-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si
Luški delničar
Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo Luški delničar, ki jo prejmejo vsi
delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega leta.
Delnica LKPG|68
Koledar pomembnejših objav v letu
Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije
bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze v sistemu
SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper,d.d.,
https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/financni-koledar/.
Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo
pravočasno objavljene na spletnih straneh družbe.
Delnica LKPG|69
TRAJNOSTNO
POROČILO
Pristanišče urejamo z mislijo na prihodnje rodove,
ki bodo na Obali živeli, ustvarjali in odraščali.
Delnica LKPG|70
O trajnostnem poročilu
Izjava o nefinančnem poslovanju
GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-54
GRI GS 102-50, 102-51, 102-52
GRI GS 102-53
Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje
za objavo izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno
poročilo Skupine Luka Koper za leto 2021 skladno z Zakonom
o gospodarskih družbah (ZGD-1) upošteva zahtevo po
objavi izjave o nefinančnem poslovanju, skladno z določili
dvanajstega odstavka 56. člena ZGD-1 in 70. c člena ZGD-1.
Trajnostno poročilo Skupine Luka Koper izpolnjuje tudi zahteve
Smernic za nefinančno poročanje (metodologija za poročanje
o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene
v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter
upoštevajo določila Direktive o razkritju nefinančnih informacij
in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.
Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja
Skupina Luka Koper je za leto 2021 petič zapored pripravila
trajnostno poročilo v skladu z mednarodnimi standardi
trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global
Standards) ter tako oplemenitila dosedanja trajnostna poročila
v okviru letnih poročil in okoljska poročila po sistemu EMAS.
Poročilo je pripravljeno na osnovni ravni poročanja. Pri pripravi
poročila in določanju bistvenih vsebin je bilo uporabljenih vseh
šest standardov GRI:
- GRI 101: upoštevana so načela poročanja za opredelitev
vsebine in kakovosti poročila.
- GRI 102: poroča se o organizaciji in njenih praksah poročanja
o trajnosti, profilu organizacije, strategiji, etiki in integriteti,
vodenju ter praksah vključevanja interesnih skupin.
- GRI 103: uporabljen je upravljavski pristop k poročanju o tem,
kako organizacija obvladuje bistvene vsebine, ki so zajete v
tematskih standardih GRI 200, 300 in 400.
- GRI 200, 300 in 400: uporabljeni so kazalniki za poročanje o
vplivih organizacije na gospodarske, okoljske in socialne teme.
Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še
niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je posebej navedeno,
za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo. Podatki
se glede na predhodna poročila niso spreminjali. V letu 2021 je
bilo odpravljeno večje število omejitev in mej poročanja kot v
predhodnih obdobjih poročanja.
Obdobja poročanja
Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto,
in sicer že od leta 2000. Zadnje trajnostno poročilo, javno
objavljeno 23. aprila 2021, je bilo pripravljeno za leto 2020, in
sicer četrtič po standardih GRI. Tudi poročilo za leto 2021 sledi
standardom GRI. V duhu zavezanosti Luke Koper trajnostnemu
razvoju je Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila za
leto 2021 nadgradila, kar bo počela tudi v bodoče.
Kontaktno mesto
Trajnostno poročilo za leto 2021 je kot del Letnega poročila Skupine Luka Koper
dostopno na spletni strani:
www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila
Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo na spletni strani:
www.zivetispristaniscem.si
Kontaktna oseba za informacije o trajnostnem poročilu:
T: +386 5 665 61 00
E: zsp@luka-kp.si
71
Kako pristopati k trajnostnemu poročilu
GRI GS 102-56
Osnovne informacije o poročilu so predstavljene v prvih
poglavjih trajnostnega poročila, informacije o Skupini Luka
Koper pa so predstavljene v poglavju 7 z naslovom Predstavitev
Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela, kjer je Skupina
postavljena v širši trajnostni okvir in je predstavljeno njeno
upravljanje trajnostnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina
Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča o
svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja
v letu 2021. Številka kazalnika GRI v nogi poročila povezuje
kazalnike GRI z besedilom.
Verifikacija trajnostnega poročila
Skupina Luka Koper je prvič pripravila trajnostno poročilo
v skladu s standardi GRI za leto 2017, to poročilo je bilo
predloženo v zunanjo preveritev poročanja po standardih GRI
Slovenskemu institutu za kakovost in meroslovje (SIQ) kot
neodvisni instituciji, ki z Luko Koper ni povezana. Tudi poročilo
za leto 2021 je bilo predloženo v zunanjo preveritev poročanja
po standardih GRI Slovenskemu institutu za kakovost in
meroslovje (SIQ). Pri pripravi poročila za leto 2021 so bila
upoštevana priporočila zunanje presoje GRI v letu 2021.
O trajnostnem poročilu|72
O trajnostnem poročilu|73
Članstva in zaveze
GRI GS 102-12, 102-13
Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:
- GZS – Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini
zbornice in upravnem odboru Združenja za promet,
- ESPO – združenje evropskih pristanišč,
- FEPORT – združenje evropskih pristaniških terminalistov,
- NAPA – združenje severnojadranskih pristanišč,
- MedCruise – združenje sredozemskih potniških pristanišč,
- Medports – združenje sredozemskih pristanišč,
- Konzorcij pristanišč v okviru projekta Neptunes,
- IAPH – mednarodno združenje pristanišč: Svetovni program
za trajnost pristanišč (WPSP),
- ZRSZV – Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega
varovanja,
- ICS – Institut za korporativne varnostne študije,
- SZKO – Slovensko združenje za kakovost in odličnost,
- ZNS – Združenje nadzornikov Slovenije,
- Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
- Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
- Združenje strojnikov Slovenije,
- Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,
- Združenje svetov delavcev Slovenije,
- Inštitut WISE za trajnostni razvoj in etiko v rastočih
gospodarstvih,
- TIC 4.0 – Združenje industrije terminalov.
Luka Koper, d. d., je podpisnica:
- Slovenskih smernic korporativne integritete,
- Deklaracije o poštenem poslovanju,
- Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju.
Luka Koper INPO, d. o. o., je članica v organizacijah:
- Združenje delodajalcev Slovenije,
- Zavod invalidskih podjetij Slovenije,
- EBA (European Boatmen‘s Association),
- IBLA (International Boatmen‘s Linesmen‘s Association),
- Slovensko združenje za požarno varstvo,
- Društvo vzdrževalcev Slovenije,
- Združenje sveta delavcev.
O trajnostnem poročilu|74
LUKA KOPER IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v
zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa
ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi
za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umešče-
no pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela traj-
nostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je trajnostni
razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper.
75
Luka Koper in usmeritve na področju
trajnostnega razvoja
GRI GS 102-16
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Luka Koper je v okviru trajnostnega razvoja sprejela različne
politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovnike in izjave, ki
se dotikajo vseh področij poslovanja:
- Politiko upravljanja družbe Luke Koper, d. d.,
- Etični kodeks družb Skupine Luka Koper,
- Strateški poslovni načrt družbe Luka Koper, d. d., 2020-2025
- Strateške usmeritve razvoja na okoljskem področju,
- Politiko neprekinjenega poslovanja Luke Koper, d. d.,
- Prodajno politiko Luke Koper, d. d.,
- Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luke Koper,
- Politiko obvladovanja nasprotja interesov Skupine Luke
Koper,d.d.,
- Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter
energetske učinkovitosti,
- Varnostno politiko Luke Koper, d. d.,
- Politiko kakovosti,
- Politiko nabave,
- Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke
Koper,d.d.,
- Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe
Luke Koper, d.d.,
- Strategijo upravljanja s kadri,
- IT strategijo za obdobje 2020 – 2025,
- Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter
energetske učinkovitosti,
- Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in
komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v
Skupini Luka Koper,
- Poslovnik pooblaščenca za skladnost poslovanja,
- Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj,
- Strategijo na področju sponzorstev in donacij,
- Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper,
- Politika prejemkov direktorjev odvisnih družb.
Luka Koper s politiko družbe sporoča notranji in zunanji
javnosti splošno usmeritev družbe za konkretno področje
oziroma vsebino poslovanja družbe. Namen posamične
politike je opredeliti temelje sistema, ki ga politika ureja.
Politika je jasna, razumljiva in ažurna ter objavljena na
primeren način. Politike vse skupaj in vsaka zase sporočajo
osrednji namen družbe s ciljem zagotavljanja njene trajne
prihodnosti. Politike temeljijo na viziji, poslanstvu, vrednotah
in etiki. Vzpostavljene politike družba redno pregleduje in
vzdržuje. Vsaka posamična politika ima svojega skrbnika, ki
nosi odgovornost za zagotavljanje ažurnosti in konsistentnosti
politike glede na vizijo, poslanstvo, vrednote in etiko družbe,
kakor tudi upoštevanje vseh pomembnih vidikov notranjega
in zunanjega okolja. Politike se lahko spremenijo, ko se z
visoko stopnjo gotovosti predvideva, da se bodo uresničile
spremembe konteksta organizacije, torej njenih pomembnih
vidikov notranjega in zunanjega okolja.
Strategija trajnostnega razvoja
Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb družbe brez
ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost v maritimni
panogi pomeni zagotoviti varen, učinkovit in zanesljiv prevoz
blaga ob hkratnem zmanjšanju vplivov na okolje in povečanju
učinkovitosti virov (IMO, 2013). Trajnostna pristanišča so
tista pristanišča, ki skladno s svojimi trajnostnimi strateškimi
usmeritvami in dejavnostmi izpolnjujejo sedanje in prihodnje
potrebe pristanišč in njihovih deležnikov ter hkrati ščitijo in
ohranjajo človeške in naravne vire (AAPA, 2007). Luka Koper
upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom,
v zaledju z naravnim okoljem posebne vrednosti (Natura
2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem.
Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti
življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno
pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva
načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z
okoljem, pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih
strateških usmeritev Skupine Luka Koper. Strategija družbene
odgovornosti Luke Koper, d. d., je krovni dokument upravljanja
družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.
Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega
trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju globalnih
ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče
pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar vplivi na
Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja|76
okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje
trajnostnega razvoja, t. i. ‚Sustainable Development Goals
(SDG)‘, so sprejele vse države članice Združenih narodov,
njihov namen pa je prizadevanje za razvoj celotne družbe,
gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo
Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030 | GOV.SI
http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_goals.html#MoreInfo
pomembno vlogo pri doseganju ključnih ciljev celotne družbe
do leta 2030. Cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj
in strateške usmeritve je Republika Slovenija opredelila v
Strategiji razvoja Slovenije 2030
57
.
Cilji trajnostnega razvoja
58
Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja|77
Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja ciljev trajnostnega razvoja
Razvojna usmeritev
Republike Slovenije 2030
Cilji
trajnostnega razvoja
Trajnostne usmeritve
Skupine Luka Koper
Varstvo dostojanstva ter enaka obravnava ne glede na spol,
starost, rasno, versko, nacionalno, socialno, politično pripadnost,
družinski status, premoženjsko stanje, spolno usmerjenost
in druge osebne okoliščine.
Spoštovanje človekovih pravic.
Zdravo in varno delovno okolje.
Dostojno plačilo za delo.
Zdravo in aktivno življenje zaposlenih in širše skupnosti.
Poslovanje skladno z zakonodajo in visokimi etičnimi standardi.
Doseganje dobrih poslovnih rezultatov.
Zagotavljanje konkurenčnih storitev z naprednimi tehnologijami.
Spodbujanje znanja in spretnosti za kakovostno delo.
Racionalna raba virov.
Doseganje ugodnih vplivov na gospodarstvo.
Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.
Podpora izobraževanju in zaposljivosti mladih (štipendije,
delovna praksa) in oseb z omejitvami ter zagotavljanje
kakovostnih delovnih mest.
Spodbujanje vseživljenjskega učenja širše javnosti.
Skrb za naravno okolje.
Trajnostno upravljanje naravnih virov.
Promocija zdravja zaposlenih.
Nizkoogljično krožno gospodarstvo.
Trajnostni razvoj širše skupnosti.
Večdeležniški dialogi in sodelovanje.
Družbeno odgovorni projekti in partnerstva.
Transparentnost in učinkovitost poslovanja.
Luka Koper je v začetku leta 2021 sprejela Strategijo družbene
odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je objavljena na
spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti
(zivetispristaniscem.si). Trajnostne usmeritve Skupine Luka
Koper izhajajo iz ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in
razvojnih usmeritev Republike Slovenije do leta 2030. Družba
je imenovala delovno skupino, ki zasleduje doseganje strateških
in operativnih ciljev s področja družbene odgovornosti in
trajnostnega razvoja. Skupina je podrobneje predstavljena v
Strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja.
Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na
družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delovanja pa jim
sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper.
Vključujoča, zdrava, varna
in odgovorna družba
Konkurenčno gospodarstvo,
ki ustvarja dodano vrednost za vse
Učenje za in skozi
vse življenje
Visoka stopnja sodelovanja,
usposobljenosti in
učinkovitosti upravljanja
Ohranjeno zdravo
naravno okolje
Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja|78
Deležniki Luke Koper
GRI GS 102-40
Luka so vsi ljudje, ki jih na kakršenkoli način povezuje pristanišče.
Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne
skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje pristanišča.
Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki
upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ki je dostopna na spletni
strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si), ter
v okviru posameznih poslovnih procesov družbe.
Zaposleni
Svet delavcev, sindikati
Okoljske organizacije
DOPPS, MBP, Zavod za varstvo narave Piran, civilna zaščita, nevladne organizacije
Lokalna skupnost in širše družbeno okolje
MOK, OA, civilna iniciativa, krajevna skupnost
Mediji
Odvisne družbe
Dobavitelji
dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev, dobaviteljii za področje proizvodov, zunanji pogodbeni
partnerji (ZPP), agencije
Pristaniška skupnost, kupci
prevozniki-kamionisti, železniški prevozniki, piloti, vleka ladij, ladjarji, agenti, špediterji, turistični operaterji
Državni organi
FURS, Uprava za varno hrano, Pomorska policija, inšpektorati, ministrstva
Delničarji
lastniki, nadzorni svet, posredniške hiše, SDH
Deležniki Luke Koper|79
Prepoznavanje in vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe
GRI GS 102-42, 102-43, 102-44
Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Luka Koper, d.
d., sodeluje in razvija trajnostne odnose, ki so opredeljeni
v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., ter v okviru
posameznih poslovnih procesov družbe, so bili na podlagi
strateških usmeritev prepoznani ključni deležniki ter
opredeljena njihova pričakovanja in načini vključenosti v
delovanje Skupine Luka Koper.
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
DELNIČARJI
Spletna stran
SEOnet
Srečanja
Skupščina delničarjev
Letno poročilo
Investitorske konference
Luški glasnik
Luški delničar
Novinarske konference
Informacije o poslovanju družbe
Finančna uspešnost
Poslovna strategija in načrti
Dividendna politika
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Skrb za okolje
Dostop do informacij
Poslovna uspešnost
Strategija
Preprečevanje korupcije
Informacije o konkurenci
Informacije o ključnih trgih
Povezovanja z lokalno skupnostjo
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
3 izpolnjeni vprašalniki
Pogostost sodelovanja
Ob objavi poslovnih
poročil in po potrebi
ob srečanjih z
investitorsko javnostjo
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
KUPCI
Spletna stran
TinO
Obvestila in druga
servisna sporočila
Telefonski kontakti
Osebni kontakti
Sejmi in konference
Organizacija ciljnih
poslovnih dogodkov
Anketa o zadovoljstvu kupcev
Luški glasnik
LinkedIn
Luški dnevi
Srečanja
Kakovostne in pravočasno izvedene storitve
na podlagi naročil strank
Ustrezno obravnavanje reklamacij
Sistematično obveščanje o rednih in izrednih aktivnostih,
povezanih s kupci
Sposobnost prilagajanja naročnikovim zahtevam
Stabilnost poslovanja
Zagotavljanje ustreznih kapacitet in opreme
Informatizacija poslovanja
Skladnost z varnostnimi in tehničnimi standardi
Konkurenčnost pogojev
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Trženje in prodaja
Strategija
Odnosi s kupci
Naložbe
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
17 izpolnjenih
vprašalnikov
Pogostost sodelovanja
Vsakodnevna
komunikacija prek
omrežij, po potrebi
osebni kontakti, anketa
vsaki dve leti, enkrat
letno Luški dnevi,
konference, sejmi, ciljni
poslovni dogodki
Deležniki Luke Koper|80
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
DRŽAVNI ORGANI
Spletni portali
Poročila
Poslovanje skladno s koncesijsko pogodbo
Poslovanje skladno z zakonskimi in podzakonskimi akti
Strateški in prostorski načrti družbe
Ustrezno komuniciranje (poročila, odzivi ipd.)
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Skrb za okolje
Trajnostni razvoj
Strategija
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
5 izpolnjenih
vprašalnikov
Pogostost sodelovanja
Redno
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
ODVISNE DRUŽBE
Dogodek 'Naj dobavitelj'
Osebni kontakti
Telefonski kontakti
Zanesljivost plačil
Dolgoročno sodelovanje
Priznanje za uspešno sodelovanje
Korektno sodelovanje in komunikacija
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Poslovna uspešnost
Skrb za okolje
Skrb za zaposlene
Strategija
Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta,
človekove pravice
Informacije o konkurenci
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
1 izpolnjen vprašalnik
Pogostost sodelovanja
Vsakodnevno
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
DOBAVITELJI
Dogodek 'Naj dobavitelj'
Portal ZPP
Zanesljivost plačil
Dolgoročno sodelovanje
Priznanje za uspešno sodelovanje
Korektno sodelovanje in komunikacija
Pravočasno seznanjanje z morebitnimi spremembami v družbi
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Skrb za okolje
Dostop do informacij
Poslovna uspešnost
Preprečevanje korupcije
Skladnost poslovanja
Odnosi z dobavitelji
Naložbe
Strategija
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
5 izpolnjenih
vprašalnikov
Pogostost sodelovanja
Vsakodnevno
Deležniki Luke Koper|81
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
ZAPOSLENI
Anketa o zadovoljstvu zaposlenih
Luški glasnik
Timi za kakovost
Klepetalnica
Intranet
Sestanki
Srečanja
Ocenjevanje vodij
Letni razgovori
Ocenjevanje medsebojnega
sodelovanja med enotami
Redno usposabljanje in izobraževanje
Ustrezna komunikacija z zaposlenimi
Karierni razvoj in kompetence
Varnost in zdravje pri delu
Plačni sistem
Odnosi med zaposlenimi
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Poslovna uspešnost
Dostop do informacij
Strategija
Trženje in prodaja
Tveganja
Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in
integriteta, človekove pravice
Trajnostni razvoj
Družbeno okolje
Povezovanja z lokalno skupnostjo
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
2 izpolnjena
vprašalnika: svet
delavcev in SŽPD
Pogostost sodelovanja
Vsakodnevno
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
LOKALNA SKUPNOST
IN ŠIRŠE DRUŽBENO
OKOLJE
Pristaniški dan
Portal Živeti s pristaniščem
Srečanja s predstavniki lokalnih
skupnosti
Facebook
Luški glasnik
Spoštovanje okoljskih predpisov
Sofinanciranje kulturnih, športnih in humanitarnih organizacij
Zaposlovanje
Prispevek k razvoju gospodarskega okolja
Prostorski načrti pristanišča
Pregledno komuniciranje z javnostmi
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Preprečevanje korupcije
Trajnostni razvoj
Skrb za okolje
Varovanje morja
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
4 izpolnjeni vprašalniki
Pogostost sodelovanja
Občasno, po potrebi
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
OKOLJSKE
ORGANIZACIJE
Portal Živeti s pristaniščem
Okoljska poročila
Strokovni sveti
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Tveganja
Vpliv Luke Koper na širše družbeno okolje
Trajnostni razvoj
Skrb za okolje
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
1 izpolnjen vprašalnik
Pogostost sodelovanja
Občasno
KLJUČNI DELEŽNIKI KOMUNIKACIJSKA ORODJA PRIČAKOVANJA IN POTREBE DELEŽNIKOV
MEDIJI
Tiskovne konference
Sporočila za javnost
Odgovori novinarjem
Spletna stran
Ažurno obveščanje o dogodkih, poslovanju
in spremembah v družbi
Posebej izpostavljene vsebine v procesu pisanja
trajnostnega poročila
Poslovna uspešnost
Skrb za okolje
Skrb za zaposlene
Strategija
Preprečevanje korupcije, diskriminacija, etika in integriteta,
človekove pravice
Varnost in zdravje pri delu
Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila
DA
1 izpolnjen vprašalnik
Pogostost sodelovanja
Kontinuirano
Deležniki Luke Koper|82
Matrika bistvenosti
GRI GS 102-47
Odprti odnosi z deležniki so izrednega pomena za povezavo
ciljev trajnostnega razvoja z družbeno odgovornostjo. Ker so
interesi in cilji posameznih deležnikov različni, je pomembno
pridobiti povratne informacije deležnikov glede njihovih
pričakovanj do posameznega podjetja ali skupine. Zato je
Skupina Luka Koper opredelila bistvene teme trajnostnega
razvoja ter jih ocenila z vidika pomembnosti za Skupino
Luka Koper in z vidika pomembnosti za ključne deležnike.
Na podlagi obeh vidikov je bila izdelana v nadaljevanju
predstavljena matrika bistvenih vsebin za družbo Luka Koper.
Matrika bistvenosti
Finančni rezultati (analiza poslovanja kazalniki poslovanja)
Naložbe v nefinančna sredstva
Računovodski izkazi
Informacije o delnici delničarjih
Trženje in prodaja (pretovor blagovne skupine)
Tekoče informacije o poslovanju družbe dogodki aktivnosti
Splošne informacije o družbi (zgodovina osebna izkaznica
dejavnosti organiziranost)
Strategija
Ekonomski vpliv Luke Koper na širše okolje
Sistem upravljanja in vodenja družbe
Tveganja
Etika in korporativna integriteta človekove pravice
Diskriminacija raznolikost in enake možnosti
Preprečevanje korupcije
Varnost in zdravje pri delu
Trajnostni razvoj
Skladnost poslovanja z zakoni in pravili
Zaposlovanje in skrb za zaposlene (izobraževanje karierni
razvoj zaposlenih socialna varnost)
Skrb za okolje (kakovost zraka emisije ogljični odtis hrup
svetlobno onesnaževanje odpadne vode odpadki)
Upravljanje z energijo (energetska učinkovitost poraba
energentov)
Varovanje morja (kvaliteta morja onesnaženost morja
biotska raznovrstnost)
Družbeno okolje (sponzorstva in donatorstva vključevanje
lokalne skupnosti)
Odnosi z dobavitelji
Odnosi s kupci
Vključevanje deležnikov v dejavnost Luke Koper
Deležniki so ocenjevali vsebine z ocenami od 1 (najnižja, najmanj
pomembno) do 5 (najvišja, najbolj pomembno). Vse vsebine
so bile tako s strani deležnikov kot s strani podjetja visoko
ocenjene (ocena nad 3,7). Tako deležniki kot podjetje so kot
najpomembnejše vsebine prepoznali: strategijo, skrb za okolje
in varovanje morja, ekonomske vplive Luke Koper na širše
okolje ter skladnost poslovanja z zakoni in pravili. Luka Koper,
d. d., je izpostavila oziroma najvišje ocenila (ocena 4,7) naslednje
2
3
7
4
3,0
3,0
3,2
3,2
3,4
3,4
3,6
3,6
3,8
3,8
4,0
4,0
Pomembno za Luko Koper, d. d.
Pomembno za deležnike
4,2
4,2
4,4
4,4
4,6
4,6
4,8
4,8
5,0
5,0
14
12
13
24
6
25
11
16
19
21
9
8
17
5
18
15
22
20
10
23
1
Matrika bistvenosti|83
vsebine: trženje in prodajo, strategijo, skladnost poslovanja z
zakoni in pravili ter zaposlovanje in skrb za zaposlene.
Na drugi strani so deležniki najbolj poudarili (ocena 4,8): skrb
za okolje, varovanje morja ter trajnostni razvoj.
GRI GS 102-44
GRI GS 102-46
Matrika bistvenih vsebin je bila v oktobru 2020 posodobljena
in jo privzemamo tudi za Letno poročilo 2021.
Bistvene vsebine izpostavljene s strani posameznih deležnikov
Pomembnost vsebin narašča barvno – temnejša kot je barva,
pomembnejša je vsebina.
delničarji
lokalna skup-
nost in širše
družbeno
okolje
kupci
državni
organi
dobavitelji zaposleni
odvisne
družbe
okoljske
organizacije
mediji
Finančni rezultati
Naložbe v nefinančna sredstva
Računovodski izkazi
Informacije o delnici, delničarjih
Trženje in prodaja
Tekoče informacije o poslovanju družbe, dogodki, aktivnosti
Splošne informacije o družbi
Strategija
Ekonomski vpliv Luke Koper na širše okolje
Sistem upravljanja in vodenja družbe
Tveganja
Etika in korporativna integriteta, človekove pravice
Diskriminacija, raznolikost in enake možnosti
Preprečevanje korupcije
Varnost in zdravje pri delu
Trajnostni razvoj
Skladnost poslovanja z zakoni in pravili
Zaposlovanje in skrb za zaposlene
Skrb za okolje
Upravljanje z energijo
Varovanje morja
Družbeno okolje
Odnosi z dobavitelji
Odnosi s kupci
Vključevanje deležnikov v dejavnost Luke Koper
Metodologija določanja bistvenosti
Luka Koper je pri določanju vsebine poročila sledila načelom
bistvenosti, vključevanja deležnikov in celovitosti. Načelo
bistvenosti pravi, da mora poročilo izražati pomembne
okoljske, ekonomske in družbene vplive organizacije. Poleg
tega mora zajemati vsebine, ki bistveno vplivajo na odločitve
deležnikov. Naša analiza bistvenosti tako temelji na korakih,
ki so predstavljeni v nadaljevanju. Matrika bistvenosti je bila
posodobljena v letu 2020.
Matrika bistvenosti|84
KORAK 1
Identifikacija in določitev bistvenih vsebin trajnostnega poročila
Na podlagi predlaganih bistvenih vsebin standardov trajnostnega poročanja GRI (Global Reporting Initiative Global Standards)
ter na podlagi strategije in aktivnosti družbe Luka Koper, d. d., so bile prepoznane bistvene vsebine, ki so za poslovanje Luke
Koper relevantne in pomembne. Te vsebine so bile razdeljene v sklope:
Splošna razkritja
Poslovna uspešnost
Družbeno upravljanje
Odgovornost do naravnega okolja
KORAK 2
Določanje pomembnosti s strani podjetja
Pomembnost s strani podjetja je prikazana na grafu pomembnosti na vodoravni osi, pri čemer si vsebine sledijo po
pomembnosti od desne proti levi. Pomembnost prepoznanih bistvenih vsebin je bila ocenjena s strani uprave družbe in članov
projektne skupine.
KORAK 3
Določanje pomembnosti s strani deležnikov
Pomembnost s strani deležnikov je na grafu pomembnosti prikazana na navpični osi, in sicer po pomembnosti od zgoraj navzdol.
Ocene deležnikov so bile pridobljene s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil poslan ključnim deležnikom. Vprašalniki so
bili poslani na 87 naslovov, vrnjenih in izpolnjenih je bilo 39 vprašalnikov. Kateri deležniki so bili vključeni in kakšna so njihova
pričakovanja, je razvidno iz tabele z naslovom Vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe.
KORAK 4
Določanje bistvenosti
Iz prejetih odgovorov je bila izdelana matrika bistvenosti. Iz matrike je razvidna sinergija ciljev in interesov družbe ter deležnikov.
Področja, ki izkazujejo soroden interes, bomo še naprej krepili, na področjih, kjer se porajajo razhajanja, pa si bomo prizadevali za
zbližanje ciljev. Izbrane bistvene vsebine in razkritja trajnostnega poročila so sicer razvidni iz kazala GRI, prav tako pa je že sama
vsebinska zasnova tega trajnostnega poročila pripravljena na podlagi ugotovljene bistvenosti.
Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila so bila
upoštevana načela kakovosti poročila, in sicer načela:
- uravnoteženosti,
- natančnosti,
- pravočasnosti,
- primerljivosti,
- jasnosti,
- zanesljivosti.
Matrika bistvenosti|85
Korporativna integriteta človekove pravice
preprečevanje korupcije in skladnost
poslovanja
GRI GS 102-16, 102-17
GRI GS 102-16, 102-17, 103-1, 103-2, 103-3
Dobrodošla poslovna praksa zadnjih let je, da podjetja pri
svojem poslovanju vse bolj stremijo k spoštovanju in krepitvi
korporativne integritete in skladnosti poslovanja. S takim
pristopom se zagotavlja poslovanje, ki je skladno z zakonodajo
in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.
Spoštovanje zakonodaje in etično delovanje v najširšem
pomenu besede se zagotavljata s sledenjem konceptu
družbene odgovornosti, ki se vse bolj uveljavlja in s tem postaja
nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja podjetij. Cilj družb
v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki
poleg dolgoročnega razvoja družbe in Skupine Luka Koper
vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno
odgovornemu odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta
zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo.
Skupina Luka Koper je v letu 2021 kljub pogojem poslovanja,
oteženim zaradi pandemije, organizirala več usposabljanj s
področja korporativne integritete, človekovih pravic, skladnosti
poslovanja in varovanja osebnih podatkov.
- Interno organizirana usposabljanja:
- Korporativna integriteta in etični kodeks: 4 delavnice,
skupaj 128 udeležencev
- Varovanje človekovih pravic: 4 delavnice,
skupaj 173 udeležencev
- Zunanja usposabljanja:
- Kibernetska varnost: dvakrat po 1 udeleženec
- Varovanje osebnih podatkov: 1 udeleženec
- Varovanje tajnih podatkov: 2 udeleženca
- Upravljanje nasprotij interesov: dvakrat po 1 udeleženec
- Dnevi korporativne varnosti: 4 udeleženci
- EU direktiva o zaščiti oseb: 1 udeleženec
- Kaj prinaša novela ZGD-K1: dvakrat, skupaj 5 udeležencev
- Diskriminacija in trpinčenje na delovnem mestu:
5 udeležencev
- Aktualna problematika s področja VZD: 1 udeleženec
- Aktualna problematika s področja delovnih razmerij:
3 udeleženci
- Dopustne in nedopustne prakse nadzora zaposlovanja:
1 udeleženec
- Usposabljanje oseb, odgovornih za strokovne naloge
varovanja tajnih podatkov: 4 udeleženci
- Certifikat za zaupnika za mobing: 4 osebe
- Spodbude za zaposlovanje invalidov: 3 udeleženci
- Napake v kadrovskih evidencah in personalnih mapah:
1 udeleženec
Korporativna integriteta
Skupina Luka Koper je leta 2014 pristopila k Slovenskim
smernicam korporativne integritete. Za področje korporativne
integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za
korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev
korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita
poročilo s priporočili oziroma predlogi ukrepov.
V prizadevanjih za ustvarjanje pogojev za visoko etično
in odgovorno poslovanje družbe, zaščito interesov vseh
deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi
neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih partnerjev ali
tretjih oseb, je v Luki Koper vzpostavljen poklicni sistem funkcij
pooblaščenca za korporativno integriteto in pooblaščenca
za skladnost poslovanja, ki sta organizacijsko neodvisni in
poročata neposredno vodstvu družbe, kot tudi nadzornemu
svetu. Vloga pooblaščenca za korporativno integriteto
in pooblaščenca za skladnost poslovanja je svetovati in
opozarjati na obstoj tveganj za skladnost z zakonodajo in
notranjimi predpisi ter drugimi veljavnimi akti družbe v vseh
poslovnih procesih, predvsem tveganj trgovanja z notranjimi
informacijami in razkrivanja varovanih podatkov.
Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja|86
S tem se zagotavlja izvajanje programa korporativne
integritete in skladnosti poslovanja, skrbi za upravljanje
tveganj za korporativno skladnost in integriteto, vzpostavitev
primernega postopka in metodologij za oceno tveganj s
področja skladnosti in korporativne integritete, za upravljanje
tveganj s področij nasprotja interesov, lobiranja, korupcije
ter kršitev etike in integritete, izhajajoč iz Etičnega kodeksa,
vodenje evidenc, vpetost sistema korporativne integritete v
sistem notranjega upravljanja ter krepitev kulture skladnosti
poslovanja in integritete.
Pooblaščenec za korporativno integriteto skrbi za to, da se
zberejo vse potrebne izjave članov uprave in nadzornega sveta
glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih
informacij, kot jih predvideva in zahteva pozitivna zakonodaja.
V zvezi s prijavami kršitev korporativne integritete
lahko vsaka fizična ali pravna oseba na pooblaščenca za
korporativno integriteto naslovi prijavo zaradi kršitev, za
katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija
obravnavata vse prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo
kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti na spletni
strani delniške družbe https://www.luka-kp.si/slo/prijava-
nepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korporativno
integriteto. Pooblaščenec in komisija morata varovati
identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki o prijavitelju
ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih
ukrepov zoper prijavitelja se lahko zoper zaposlene, ki izvajajo
nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki
po veljavni delovnopravni zakonodaji, o čemer se obvesti
poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete
dobrovernega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se
lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni
strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka
prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.
Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija
nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni svet.
Etični kodeks, ki pomeni vodilo, smernice in pravila družbe,
temelji na vrednotah in ciljih Luke Koper. V njem so
povzete morebitne etične dileme in situacije, v katerih se
lahko zaposleni znajdejo v okviru pričakovanega oziroma
zahtevanega ravnanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper.
Etični Kodeks je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim
na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem in preostali
zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi
novozaposleni prejmejo tiskan izvod Etičnega kodeksa že ob
zaposlitvi in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju.
Od vseh zaposlenih, predvsem od vodstvenih delavcev, se
pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu tako
do drugih zaposlenih kakor tudi do strank, lastnikov, medijev,
dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev.
Vloga vodij je, da s svojim zgledom, odgovornostjo za
rezultate in razvoj zaposlenih, sposobnostjo prenašanja ciljev
organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih
povratnih informacij o uspešnosti dela zaposlenim, skratka s
sposobnostjo opredeljevanja slabosti in prednosti zaposlenih
usmerjajo zaposlene pri razvoju v smeri doseganja skupnih
ciljev podjetja.
Pri sprejemanju odločitev družbo vodijo vrednote: odgovornost,
pripadnost, spoštovanje, sodelovanje, ustvarjalnost.
Družbe Skupine Luke Koper si prizadevajo zaščititi premoženje
pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z ustreznim notranjim
kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so
izpostavljena tem tveganjem, so dobili v podpis izjave o
povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini
Luka Koper pa velja tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah
Skupine Luka Koper.
Pooblaščenec za korporativno integriteto Skupine Luka
Koper je v letu 2021 obravnaval osem prijav domnevnih
kršitev korporativne integritete, ki so jih podali tako zunanji
kot notranji akterji. Delno sta bili upravičeni dve prijavi.
Pooblaščenec je podal priporočila, ki jih je poslovodstvo v
letu 2021 realiziralo. Prav tako je družba v letu 2021 sprejela
dodatne ukrepe na področju informacijske varnosti ter tako
dodatno okrepila postopke rokovanja in skrbnega ravnanja z
zaupnimi podatki ter varovanja poslovnih skrivnosti.
Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja|87
Človekove pravice in diskriminacija
GRI GS 102-16, 102-17, 103-1, 103-2, 103-3, 406-1, 412-2
Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI
Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni
akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu,
katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN
za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči
k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih
dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati
sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji,
sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. Luka
Koper, d. d. je od leta 2019 podpisnica Zaveze k spoštovanju
človekovih pravic, ki vključuje zavezo k sprejemu akcijskega
načrta najpozneje v treh letih od podpisa. V letu 2021 je sprejela
akcijski načrt implementacije Zaveze k spoštovanju človekovih
pravic v poslovanju. Z zavezo družba sledi tudi priporočilom in
pričakovanjem SDH, ki od družb s kapitalsko naložbo države
pričakuje, da v svoje poslovanje implementirajo relevantna
načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije za
spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in da so vzor
drugim družbam tudi na področju spoštovanja človekovih pravic.
V okviru Nacionalnega akcijskega načrta (NAN)
67
so bile
oblikovane naslednje prednostne naloge oz. področja
človekovih pravic.
Varstvo temeljnih delavskih pravic (prekarno delo)
Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)
Preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocija
enakih možnosti
Delo in zaposlovanje invalidov
Varnost in zdravje na delovnem mestu
Varstvo okolja in trajnostni razvoj
Pravice potrošnikov
Preprečevanje trgovine z ljudmi
V okviru spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja
diskriminacije Luka Koper z izvajanjem navedenih ukrepov
sledi načelom:
- Varstvo temeljnih delavskih pravic, preprečevanje
prekarnega dela
S spremembo poslovnega modela in odpravo modela
poslovanja z izvajalci pristaniških storitev je družba v
letu 2020 zaključila implementacijo novega tristebrnega
poslovnega modela in s tem naredila velik preskok v
smeri spoštovanja človekovih pravic. Vzpostavila je
tudi najem agencijskih delavcev, ki so jim zagotovljene
enake pravice kot redno zaposlenim delavcem v skladu
z zakonodajo in Kolektivno pogodbo Luke Koper, d. d.
Družba zagotavlja zaposlenim delovno razmerje za
nedoločen čas oziroma le izjemoma za določen čas ter za
polni delovni čas razen izjemoma iz naslova zagotavljanja
pravic iz starševskega in zdravstvenega varstva.
- Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)
Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati
tako delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo
izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali
trpinčenju, verbalnemu, neverbalnemu in fizičnemu, s
strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za
ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za
zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem
ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je
od leta 2014 v veljavi Pravilnik o zaščiti dostojanstva
zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi
oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu,
določeni pa so tudi postopki, načini prijave in ukrepi za
varovanje dostojanstva zaposlenih.
V letu 2021 je bil zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja
na delovnem mestu na podlagi formalne prijave
obravnavan 1 primer, drugi primer pa se je reševalo
neformalno, saj formalna prijava ni bila podana. Prijava
glede domnevnega mobinga je bila neutemeljena, bila pa
je zaznana vrzel glede načela medsebojnega spoštovanja
ter podano priporočilo za sprejem korektivnih ukrepov,
kateri so bili realizirani.
- Zagotavljanje enakosti spolov
V letu 2020 je bila dopolnjena Politika raznolikosti uprave
in nadzornega sveta, o čemer družba podrobneje poroča
v točki 20.4 Politika raznolikosti. Družba zagotavlja
enakost spolov tudi med preostalimi zaposlenimi z
nediskriminatornimi objavami in enako obravnavo
prispelih prijav kandidatov na objavljena prosta delovna
mesta v postopkih zaposlovanja ter z enakim plačilom za
opravljeno delo ne glede na spol in delovno mesto.
- Varstvo invalidov
Družba skrbno obravnava zaposlene v postopkih pred
invalidsko komisijo, pri iskanju ustreznega delovnega
mesta v skladu s preostalo delovno zmožnostjo
zaposlenih ter sodeluje z invalidskim podjetjem Luka
Koper INPO, d. o. o.
Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja|88
- Varstvo starejših delavcev
Družba izpolnjuje zakonska določila glede nadurnega
dela starejših, nočnega dela in dodatnih dni letnega
dopusta za starejše delavce.
- Varnost in zdravje na delovnem mestu
Družba izvaja ukrepe za varovanje zdravja glede na
ocene tveganja delovnih mest, usposabljanja za varno
delo in uporabo varovalne opreme ter ukrepe promocije
zdravja. V zvezi z ustreznim delovnim okoljem je družba
že v letu 2020 glavni izziv prepoznala v obvladovanju
razmer, povezanih s pandemijo covida-19. V letu 2021
je operativna skupina za covid-19 spremljala situacijo z
internim semaforjem in za posamezne faze (od zelene
do črne) predlagala zaščitne ukrepe za preprečevanje
širjenja covida-19 na območju koprskega pristanišča.
Leto 2021 je Luka Koper zaključila v črni fazi z delom
od doma na dogovorjenih delovnih mestih, omejitvami
internega prevoza, ukinitvijo vezave izmen, omejitvijo
dostopa do obedovalnic, ukinitvijo izvajanja vseh oblik
usposabljanja in sestankov 'v živo' ter službenih potovanj,
obvezno uporabo zaščitne maske. V pristanišču so
organizirani prevoz hrane z mobilno enoto ter dodatni
prostori za počitek in odmor, upoštevaje vse varnostne
ukrepe. Družba delavcem vseskozi zagotavlja ustrezno
osebno varovalno opremo, prevoz z internimi linijami ali
označenimi koridorji in za varstvo pri delu skrbi predvsem
s posodobljenimi tehnologijami dela.
- Varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj
Družba o tem podrobno poroča v poglavju 23 Dolgoročno
vzdržen razvoj naravnega okolja.
Od vseh omenjenih načel, z izjemo enega primera domnevnega
mobinga, ostalih primerov diskriminacije ni bilo.
Luka Koper spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega
združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter
GRI GS 412-1
drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo,
brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavajanja ter
neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in
področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot neformalni
komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme
biti usmerjena v osebo, temveč v dejanja.
Luka Koper, d. d., obdobno sodeluje v pobudi in izboru
najuglednejšega zaposlovalca Zlata nit, ki delno pokriva
področje človekovih pravic. Dvakrat je bila uvrščena med
finaliste v kategoriji velikih podjetij, za opravljeno anketiranje
v letu 2021 bodo rezultati znani v marcu 2022. V strategiji
je načrtovana pridobitev certifikata Družbeno odgovorno
podjetje, pred tem pa postopno uvajanje ukrepov na področju
medgeneracijskega sodelovanja ter usklajevanja zasebnega in
poslovnega življenja.
Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 organizirala
usposabljanje na temo varovanja človekovih pravic in sicer
so bile organizirane 4 delavnice, skupaj se je usposabljanja
udeležilo 173 zaposlenih oziroma 11 odstotkov vseh zaposlenih
družbe. Izobraževanje je obsegalo eno uro na zaposlenega,
skupno 173 ur.
Človekove pravice prepoznane
kot najrelevantnejše za družbo
Luka Koper d d
Luka Koper, d. d., se zaveda, da pri njenem poslovanju
obstajajo tudi nekatera tveganja kršenja človekovih pravic.
Človekove pravice so sicer dolžni spoštovati celotna Luka
Koper in vsi zaposleni.
V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so
bile v okviru delovne skupine zaposlenih, zadolžene za
implementacijo trajnostnega poročanja po standardih GRI,
prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene v družbi
Luka Koper, d. d.
Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja|89
Prepoznane človekove pravice
1-zelo pomembno, 4-nepomembno
GRI GS 205-2, 205-3, 103-1, 103-2, 103-3
Človekove pravice Zaposleni
Pomembnost
1–4
69
KPI
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
Pravica do življenja X 1 Št. smrti
Prepoved prisilnega dela X 4 Št. ur dela
Svoboda izražanja – v povezavi s pravico do
organiziranega sindikalnega gibanja; blatenje s
strani medijev
X 2 Št. objav
Št. sproženih tožb za utišanje nekoga
Nedotakljivost človekove zasebnosti (varstvo
podatkov)
X 1 Št. zlorab osebnih podatkov (prijav)
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE
Pravica do dela X 1 Št. odprtih tožb zaradi nezakonitih odpovedi
Pravica do izobrazbe X 4 Povprečno št. ur usposabljanja
Pravica do dostojanstva pri delu X 1 Št. prijav
Pravica do organiziranja sindikalnega delovanja,
participacije in stavke
X 1 Št. stavk, shodov
Št. reprezentativnih sindikatov
Sklenjen sporazum s sindikati
Pravica do enakega plačila za enako delo X 1 Višina plače za enako delovno mesto
Pravica do socialne varnosti (plačevanje
prispevkov)
X 1 Plačilo prispevka
Pravica do družinskega življenja X 2 Št. nadur nad zakonsko omejitvijo
Pravica do zdravja
X 1 Ukrepi za promocijo zdravja
Št. poškodb pri delu
Št. zdravniških pregledov
Pravica do nediskriminacije X 2 Št. pritožb zaradi diskriminatornega ravnanja
Pravica do počitka in prostega časa
X 1 Izkoriščenost letnega dopusta
Izplačilo regresa za letni dopust
ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE
Pravica do zdravega življenjskega okolja
X 1 Raven hrupa
Koncentracija prašnih delcev
Število onesnaženj
Kakovost pitne vode
Korupcija in podkupovanje
V Skupini Luka Koper je v veljavi kodeks ravnanja dobaviteljev,
s podpisom katerega ti prevzemajo obveznost spoštovanja
zahtevanih etičnih vrednot. Prav tako je bil dopolnjen sistem
ocenjevanja dobaviteljev, s katerim se podrobno spremlja
njihovo finančno stanje. Skupina Luka Koper krepi proces
uveljavljanja etičnih vrednot in njihovega ponotranjenja ter
skrbi za obvladovanje tveganj in posledično zmanjševanje
izgub v poslovanju. Skupina zasleduje profesionalnost,
lojalnost in integriteto v odnosu do zaposlenih, strank,
lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in
drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepa transparentno,
ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter
z ničelno toleranco do koruptivnih ali etično spornih ravnanj ali
nepoštene poslovne prakse.
Skupina Luka Koper si s tako zastavljenimi načeli za dobavitelje
oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva ustvariti pogoje,
v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in
podizvajalci ter drugi deležniki sodelovali s Skupino Luka Koper
v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.
Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja|90
Ob zaposlitvah se nadaljuje dobra praksa, da vsak novozaposleni
prejme etični kodeks in praktični vodnik etičnega ravnanja, v
katerem so med drugim opredeljena tveganja korupcije, vsem
pa se predstavijo tudi načela pristaniške varnosti, ki zajemajo
vprašanje integritete (kako se obnašati na delovnem mestu,
etično ravnanje, varovanje poslovnih skrivnosti …). V letu 2021
so bili s tem seznanjeni vsi novozaposleni (70 zaposlenih).
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Na proces usposabljanja so v letu 2021 vplivali ukrepi
za preprečevanje širjenja covida-19. Kljub temu je bilo v
usposabljanje za preprečevanje korupcije vključenih 379
zaposlenih, od tega 70 novozaposlenih.
Število in odstotek zaposlenih, ki so bili izobraženi glede preprečevanja korupcije, porazdeljeno glede na regijo in kategorijo delovnega mesta
REGIJA PREBIVALIŠČA KATEGORIJA DM
Število zaposlenih ki so
bili na izobraževanju
(od vseh zaposlenih)
Delež od vseh
zaposlenih
v
Število zaposlenih
ki so bili na izobraževanju
(od vseh zaposlenih) po regijah
Število
Delež od vseh
zaposlenih
v
Število zaposlenih ki so bili
na izobraževanju (od vseh
zaposlenih) po kategoriji DM
Število
Delež v
posamezni
kategoriji v
Obalno-kraška regija Vodilni (uprava b-)
Osrednjeslovenska regija Ostali vodstveni
Primorsko notranjska Strokovni
Dravska Izvajalski
Druga država (Italija)
V letu 2021 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov
korupcije.
Politika raznolikosti
Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v
zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in upravi družbe glede
na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot
je primerno za družbo.
S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba
postavlja okvirje, ki v teh dveh organih omogočajo ustrezno
sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženskega in
moškega) in različnih starostnih skupin, z različnim naborom
ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in
nadzoru ter obvladovanju tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh
družbe pri doseganju njenih ciljev in strategije.
Podlaga politike raznolikosti sta poleg zakonskih aktov in statuta
družbe tudi Politika upravljanja družbe Luka Koper, d. d., in Etični
kodeks družb Skupine Luka Koper.
Pri sestavi članstva v upravi in nadzornem svetu se ob
upoštevanju dejavnosti družbe sledi cilju, da sta v organih
ustrezno zastopana oba spola. Težimo k temu, da imata uprava
kot celota oziroma nadzorni svet kot celota vsa ustrezna znanja,
veščine in izkušnje, pri čemer se posamezni člani s svojimi
znanji, izobrazbo in izkušnjami medsebojno dopolnjujejo tako,
da lahko uspešno upravljajo oziroma nadzorujejo delniško
družbo v skladu s cilji, strategijo, politikami delniške družbe in z
etičnimi standardi.
V letu 2021 je bila vzpostavljena metodologija identifikacije
ključnih kadrov in vzpostavljen nabor kandidatov, ki svojo
karierno ambicijo vidijo tudi v članstvu uprave. V letu 2022 se bo
pripravilo individualne razvojne načrte slabše razvitih socialnih in
vodstvenih kompetenc teh kandidatov, ki bodo vključeni v načrt
usposabljanj oz. izobraževanj za leto 2023. Prednost družbe je, da
ima nabor kandidatov z različnimi znanji, izkušnjami, različnega
spola in starosti za članstvo uprave, vendar sam postopek izbora
članov uprave ni v pristojnosti Luke Koper temveč aktualnega
nadzornega sveta. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija
nadzornega sveta, ki o tem poroča nadzornemu svetu.
Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja|91
Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
GRI GS 102-16, 102-17, 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3
Skladnost poslovanja
Na področju skladnosti Luka Koper s svojimi notranjimi
predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje skladnosti
poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja,
reševanja in analiziranja vseh vrst neskladnosti s ciljem
uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega
izboljševanja kakovosti poslovanja.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja je izvajal redne in
izredne presoje skladnosti poslovanja družbe na podlagi
letnega načrta, ki ga je sprejela uprava ter potrdila revizijska
komisija nadzornega sveta družbe. V letu 2021 je bilo izrečenih
11 priporočil, namenjenih zagotavljanju skladnosti poslovanja.
V letu 2021 je bil sprejet prenovljen Poslovnik o delu
pooblaščenca za skladnost poslovanja, ki ureja njegovo
delovanje. Skladno z načrtom pooblaščenca za skladnost
poslovanja in prej navedenim poslovnikom so bila v letu 2021
izvedena vsa načrtovana preverjanja skladnosti poslovanja na
različnih področjih poslovanja družbe, kot so izvajanje določil
koncesijske pogodbe, izvajanje pogodb in investicij, izterjave
plačil in zavarovanja terjatev, varovanje okolja, varstvo pri
delu, izvajanje delovnopravne zakonodaje, varovanje osebnih
podatkov in javno naročanje.
Notranji predpisi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka
Koper se dotikajo vseh njenih področij delovanja, tj. operative,
prodaje storitev, razmerij z dobavitelji, delničarjev, financ,
računovodstva, varnosti, ekologije, varstva pri delu, varovanja
osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Družba sprejema
različne politike, strategije in kodekse, o čemer poroča v
poglavju 17 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega
razvoja. V letu 2021 sta bili na novo sprejeti Politika prejemkov
članov uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d., ter Politika
prejemkov direktorjev odvisnih družb.
Notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive,
s katerim se družba srečuje na trgu in v razmerju do svojih
deležnikov, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo
transparentnost in integriteto poslovanja.
Varovanje osebnih podatkov
Družba Luka Koper, d. d., je 15. januarja 2021 za pooblaščenca
za varstvo osebnih podatkov (Data Protection Officer)
imenovala zaposlenega v družbi. Dotlej je omenjeno področje
pokrivala prek zunanje pooblaščene osebe za varstvo
podatkov, družbe MIKROCOP informacijski inženiring in
storitve, d. o. o. V sklopu ukrepov za implementacijo splošne
uredbe Evropske unije o varstvu osebnih podatkov (GDPR,
General Data Protection Regulation) ima veljaven Pravilnik o
varstvu osebnih podatkov, ki je objavljen in dosegljiv na spletni
strani družbe.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov skladno z evropsko
in slovensko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov
z ustreznimi poklicnimi odlikami in strokovnim poznavanjem
zakonodaje ter dejanskimi izkušnjami s področja varstva osebnih
podatkov ali primerljivega področja na neodvisen način skrbi, da
pri obdelavi osebnih podatkov ne prihaja do kršitev.
V letu 2021 so bili dopolnjeni Pravilnik o varstvu osebnih
podatkov, Politika zasebnosti in vzorci pogodb, ki jih Luka
Koper, d. d., sklepa s subjekti, s katerimi vstopa v pogodbena
razmerja in v katerih subjekti oz. Luka Koper, d. d., prihajajo
v stik z osebnimi podatki, zaradi česar je potrebno izvajati
ukrepe za njihovo varovanje.
V letu 2021 je pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov
izvedel tri postopke ugotavljanja kršitve varstva osebnih
podatkov, pri katerih je ugotovil, da ni šlo za tako intenzivne
kršitve, da bi jih moral prijaviti informacijskemu pooblaščencu.
Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja|92
Varno in zdravo pristaniško okolje
Opis sistema varnosti in zdravja pri delu
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 403-1
GRI GS 403-1
GRI GS 403-8
Skupina Luka Koper uresničuje politiko varnega in zdravega
delovnega okolja tako, da so načini delovanja, delovni
procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki
skladni z zakonodajo (Zakon o varnosti in zdravju pri delu s
podzakonskimi predpisi – ZVZD-1) in s sistemom vodenja
varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja oblikuje Luka
Koper, d. d., in v tem okviru je bila v letu 2020 uspešno
zaključena implementacija zahtev novega standarda ISO
45001:2018 – sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Na
podlagi ciljane presoje skladnosti, ki jo je izvedel Slovenski
inštitut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ Ljubljana),
je Luka Koper dne 17. 4. 2020 prejela certifikat o ustrezno
vzpostavljenem sistemu vodenja po prej omenjenem
standardu. Pomembna izhodišča za uveljavljanje tega sistema
so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in
preprečevanje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Z
namenom zagotavljanja ustreznih kompetenc kadra, ki deluje
na področju varnosti in zdravja pri delu, so organizirana tudi
usposabljanja za notranje presojevalce sistema varnosti in
zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.
Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se
v okviru letnega načrtovanja preveri tveganja za varnost
in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj.
Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja delovnih mest
ter z analizo nezgod pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na
osnovi prepoznanih pomembnih tveganj se določijo letni cilji
in pripravijo programi izboljšav s potrebnimi aktivnosti za
doseganje zastavljenih ciljev. Realizacija programa izboljšav
se spremlja v kvartalnih poročilih in programih dela ter letnem
poročilu o varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost uveljavljenega
sistema se preverja in ocenjuje v okviru rednih notranjih in
zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.
Na področju zdravja pri delu Luka Koper načrtuje in izvaja
promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotovi
potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije
zdravja temeljijo na oceni potreb.
Varnost in zdravje pri delu
Organiziranost področja
Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se
izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja član
uprave - delavski direktor. Za koordinacijo aktivnosti na
področju varnosti in zdravja pri delu, spremljanje zakonskih
zahtev ter prenos oz. usklajevanje interne dokumentacije s
potrebnimi spremembami je v sklopu področja varovanja
zdravja in ekologije vzpostavljena centralna služba za varnost
in zdravje pri delu. Za opravljanje strokovnih nalog v zvezi
z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu so po različnih
terminalih, oddelkih in službah razporejeni posamezni
strokovni delavci – pooblaščenci za VZD.
Za področje zdravja pri delu je imenovana delovna skupina za
promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju.
V okviru Luke Koper deluje tudi športno društvo z več kot 1.000
člani, ki omogoča zaposlenim različne športne aktivnosti.
Delavci zajeti v sistem varnosti in
zdravja pri delu
V letu 2020 se je dokončno vzpostavil nov tristebrni model –
zaposleni, kadrovske agencije in zunanji pogodbeni partnerji
(ZPP). S tem izvajalcev pristaniških storitev (IPS) ni več.
Nekatere pristaniške storitve je Luka Koper predala v izvajanje
zunanjim pogodbenim partnerjem (ZPP), ki te storitve izvajajo
samostojno in ločeno od delovnih procesov Luke Koper.
Varno in zdravo pristaniško okolje|93
Vsi delavci, ki so neposredno vključeni v sistem vodenja
varnosti in zdravja pri delu ter katerih delo ali z delom
povezane aktivnosti so nadzorovani s strani Luke Koper,
so zaposleni v Luki Koper ali so delavci kadrovskih agencij
(agencijski delavci).
Odvisne družbe, zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) in vsi drugi,
ki vstopajo na območje koprskega pristanišča, pa so delavci,
katerih delo ali z delom povezane aktivnosti niso neposredno
pod nadzorom Luke Koper, zato se njihovo odgovorno
ravnanje zagotavlja s sklenjenimi pogodbami, sporazumi o
ukrepih zagotavljanja varnosti in drugimi dogovori. Ustrezno
izpolnjevanje zahtev in izvajanje ukrepov pa se preverja z
občasnimi preventivnimi kontrolami ali internimi presojami
oz. presojami s strani zunanjih izvajalcev. Zahteve, ki veljajo
za zunanje udeležence, so opredeljene v Pristaniškem redu
in drugih internih aktih Luke Koper, ki so dostopni na spletni
strani Luke Koper.
Povprečno število zaposlenih v letu 2021: 1.534,81%
Povprečno število agencijskih delavcev v letu 2021: 354,19%
Ugotavljanje nevarnosti ocena tveganja in
preiskava izrednih dogodkov
Podlaga za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter
vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov je korektno izvedena
ocena tveganja, ki jo na ravni posameznih organizacijskih
enot v sodelovanju s centralno službo pripravljajo strokovni
delavci za varnost in zdravje pri delu (pooblaščenci za
VZD). Ocenjevanje tveganja je izvedeno v skladu z interno
metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja.
Na podlagi vsakodnevnih spremljanj delovnih procesov,
izrednih dogodkov, ki se dogajajo na območju pristanišča,
informacij in pritožb delavcev ter novih spoznanj, ki so
posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja
sistematično dopolnjuje in nadgrajuje.
Delavci, vključeni v posamezne delovne procese, imajo
pravico in dolžnost spremljati okoliščine na deloviščih
ter vodji delovnega procesa nemudoma poročati o vseh
pomanjkljivostih/škodljivostih in drugih pojavih, ki bi lahko
ogrozili varnost in zdravje posameznikov v delovnem
procesu. Ena od ključnih nalog vodij delovnih procesov je, da
v sodelovanju s pooblaščenci za VZD vzpostavijo varno in
zdravo delovno okolje na deloviščih. Zakonodaja v Republiki
Sloveniji, na podlagi katere ima Luka Koper, d. d., izdelane
interne akte za področje varnosti in zdravja pri delu, zelo jasno
opredeljuje pravico delavcev do odklonitve dela, če menijo,
da je njihova varnost ogrožena oz. da za njihovo varnost ni
poskrbljeno v zadostni meri. Skladno s kolektivno pogodbo je
Luka Koper dolžna reprezentativnim sindikatom posredovati
vse odgovore, ki se nanašajo na pravice in obveznosti delavcev
GRI GS 403-2, 403-9
GRI GS 403-3, 403-7, 403-10
v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem varnosti in zdravja pri
delu. V obravnavo zaznanih pomanjkljivosti, tudi opažanj in
pripomb delavcev glede zagotavljanja varnih delovnih pogojev,
je na ravni Luke Koper vključenih več različnih strokovnih
področij in akterjev, zato v zvezi s tem ni zaznati odklonilnega
odnosa delavcev. Neodvisno od delovnih procesov je na
ravni Luke Koper vzpostavljen tudi sistem, prek katerega
lahko delavci podajajo svoje ideje in predloge izboljšav. Med
slednjimi se redno pojavljajo tudi predlogi za zagotavljanje
višje stopnje varnosti in zdravja pri delu. Vsak predlog je pred
realizacijo deležen strokovne presoje o vplivu in upravičenosti.
Luka Koper skladno z internimi dokumenti na področju
varnosti in zdravja pri delu zagotavlja celostno obravnavo
izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek,
katerega posledica je ali bi lahko bila poškodba delavca oz. pri
katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se
javi v varnostno-nadzorni center, prek katerega so obveščene
in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna
področja. Okoliščine izrednih dogodkov podrobno obravnavajo
strokovni delavci za VZD, ki na podlagi internih protokolov
po končani raziskavi opredelijo, ali je s ciljem preprečevanja
ponovite izrednega dogodka treba uvesti dodatne ukrepe za
zmanjševanje tveganja (revizija ocene tveganja, posamični
korektivni ukrepi …).
Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter
preprečevanje oziroma ublažitev negativnih
učinkov na zdravje
Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov ima Luka
Koper sklenjeno pogodbo z dvema izvajalcema medicine dela,
ki imata ustrezne kompetence za opravljanje zdravstvenih
storitev. V okviru omenjenih kompetenc pooblaščeni zdravnik
opravlja predvsem naslednje naloge:
- Izvaja zdravstvene preglede delavcev, na podlagi katerih
ugotavlja zdravstveno stanje delavcev in zmožnost
opravljanja določenega dela v delovnem okolju ter seznanja
delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delom oz. delovnim
okoljem. Zdravstveni pregledi se izvajajo za vse zaposlene
in agencijske delavce. Obseg in periodika zdravstvenih
pregledov se določata na podlagi ocene tveganja delovnega
mesta. Organizacija izvajanja zdravstvenih ukrepov poteka v
centralni službi, s čimer je omogočen enostaven dostop do
storitev in podatkov. Skladno z GDPR pa se zagotavlja tudi
ustrezna zaupnost osebnih podatkov. Zdravstveni pregledi so
za delavce brezplačni in se izvajajo v delovnem času.
- Spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi
ter z boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke.
Med zaposlenimi in agencijskimi delavci ni prepoznanih oz.
diagnosticiranih poklicnih bolezni.
Na podlagi poročil izvajalcev medicine dela so zaznane težave,
povezane s kostno-mišičnimi obolenji in psihosocialnimi
Varno in zdravo pristaniško okolje|94
tveganji, katerih negativni učinki se obvladujejo s programi
promocije zdravja.
Usposabljanje za varno in zdravo delo
V Luki Koper se izvajajo redna usposabljanja in preverjanja
usposobljenosti za varno in zdravo delo. Usposabljanja so
obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob
sklenitvi delovnega razmerja, pred pričetkom opravljanja dela na
drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in
novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu,
ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanja
so sestavljena iz splošnega in posebnega dela ter se izvajajo
teoretično in praktično na podlagi programov usposabljanj.
Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje
teoretične in praktične usposobljenosti in pripravi ustrezen
zapisnik o izvedbi. Usposabljanja in preverjanja usposobljenosti
se izvajajo v delovnem času in so za delavce brezplačna. Večina
usposabljanj in preverjanj usposobljenosti izvajajo interni
izvajalci (predavatelji, mentorji, inštruktorji). V odvisnosti
od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna
periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za
varno in zdravo delo.
GRI GS 403-5
GRI GS 403-4
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 403-9
Sodelovanje delavcev in posvetovanje s
predstavniki delavcev
Pri vseh pomembnih vprašanjih, povezanih z varnostjo in
zdravjem pri delu, sodelujeta svet delavcev in sindikat, ki
predstavljata delavce. V sklopu sveta delavcev je konstruiran
tudi Odbor za varnost in zdravje pri delu. Sodelovanje
delavcev je opredeljeno v internih dokumentih družbe
Luka Koper (kolektivna pogodba, dogovori o sodelovanju
delavcev, organizacijski predpisi itd.) in lahko poteka prek
predstavnikov delavcev, kot sodelovanje na podlagi zakonskih
ali drugih zahtev, ali neposredno s strani delavca, kadar gre za
neposreden vpliv na varnost in zdravje pri delu (identifikacija
nevarnosti, neustrezni ukrepi za varno delo, izredni dogodek
itd.). Dostopanje do informacij in komuniciranje potekata prek
internih komunikacijskih orodij, kot so: sestanki, razgovori,
seje, interna pošta, intranet, kratke vesti, Luški glasnik itd.
Delavci, ki dobronamerno izražajo mnenja, dajejo pobude in
uresničujejo pravice, skladno z internimi dokumenti ne smejo
biti klicani na odgovornost.
Cilji varnosti in zdravja pri delu
Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu
Najpomembnejši cilji na področju varnosti in zdravja pri delu v
letu 2021:
- v celoti preprečiti težje poškodbe,
- največ 14 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
- izboljšati varnost v notranjem transportu z zmanjšanjem
števila izrednih dogodkov na manj kot 25 na milijon
opravljenih delovnih ur.
Realizacija ciljev varnosti in zdravja pri delu v letu 2021
NAČRTOVANO DOSEŽENO
težjih poškodb težjih poškodb
največ poškodb na milijon opravljenih
delovnih ur (zaposleni agencijski delavci)
poškodbe milijon opravljenih ur
največ trkov v notranjem transportu na
milijon opravljenih delovnih ur
trka milijon opravljenih ur
Legenda
Cilj je dosežen
Cilj ni dosežen
Realizacija ciljev je podrobneje analizirana v nadaljevanju.
Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu
- 0 težjih poškodb,
- največ 13 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
- največ 25 trkov v notranjem transportu na milijon opravljenih
delovnih ur,
- izboljšati varnost na manipulativnih površinah z zmanjšanjem
števila trkov na manj kot 35 na milijon opravljenih delovnih ur.
Varno in zdravo pristaniško okolje|95
Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu
GRI GS 419-1, 103-1, 103-2, 103-3
GRI GS 403-9
Temeljno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu
predstavlja Zakon o varnosti in zdravju pri delu s podzakonskimi
predpisi ZVZD-1. Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se
preverja s stalnim internim nadzorom, z notranjimi in zunanjimi
presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.
V letu 2021 je bilo v Luki Koper, d. d., opravljenih šest
inšpekcijskih nadzorov. Od tega so bili štirje inšpekcijski
nadzori opravljeni z namenom preverjanja spoštovanja ukrepov
za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom, opravljena
pa sta bila tudi ena raziskava težje poškodbe pri delu – delovne
nezgode, ki se je zgodila dne 23. 11. 2020 – in en inšpekcijski
nadzor oz. pregled gradbišča ‚Bencinski servis v Luki Koper‘.
Izdana ni bila nobena ureditvena odločba, so pa v sklopu
nadzora z namenom preverjanja zagotavljanja izvajanja navodil
za zmanjšanje tveganja okužb s koronavirusom zaznali nekaj
kršitev s strani zaposlenih. Zaposlenim so bili izdani plačilni
nalogi. Izrečene zahteve in priporočila iz zapisnikov so bili v
zahtevanem roku odpravljeni.
Poškodbe pri delu
Število poškodb pri delu
Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih
kazalnikov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahtevajo vsaj
en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih je bilo v letu 2021
evidentiranih še 12 poškodb zaposlenih v Luki Koper, d. d., ter
22 poškodb delavcev kadrovskih agencij, ki niso zahtevale
bolniškega staleža.
Število poškodb pri delu
2019 2020 2021
Luka Koper d d ()
Kadrovske agencije - KA
Izvajalci pristaniških storitev () - -
Zunanji udeleženci in odvisne družbe
*
V
oklepaju je število težjih poškodb, zunaj oklepaja skupno število poškodb.
Zunanji udeleženci so vozniki zunanjih tovornih vozil ter
izvajalcih raznih del in storitev. Za zunanje udeležence in
odvisne družbe se vodi evidenca vseh prijavljenih poškodb,
ne razpolaga pa se s podatki o bolniški odsotnosti. Kadrovske
agencije so v Luki Koper pričele z izvajanjem storitev v
septembru 2019. Izvajalci pristaniških storitev od januarja
2020 v Luki Koper ne izvajajo več storitev.
Indeks pogostosti poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur (Luka
Koper, d. d. + kadrovske agencije) po letih
Število poškodb na milijon opravljenih ur
2019 2020 2021
19,1
13,7
9,2
V letu 2021 so zaposleni v Luki Koper, d. d., opravili
2.650.790,34 ure, agencijski delavci pa 641.545,15 ure.
Z realizacijo tristebrnega modela, ki se je zaključila z januarjem
2020, se je število novozaposlenih znatno povišalo, zato delno
povečanje števila poškodb pripisujemo novi ureditvi, saj delavci
za ustrezno opravljanje dela v posameznem delovnem procesu
potrebujejo nekaj časa, da pridobijo ustrezno raven znanja in
izkušenj. Delno pa na kazalnik vplivajo tudi pojav koronavirusa,
povečan obseg dela ter drugačen način izračunavanja
opravljenih delovnih ur (dejansko opravljene ure namesto
obračunanih ur).
Podrobnejša analiza ni pokazala posebnega dejavnika,
ki bi izstopal. Gre predvsem za lažje poškodbe, ki so v
večini povezane s trenutno reakcijo delavca (napačni gibi,
nekontrolirano dejanje itd.). Velik delež poškodb je utrpela
najbolj izpostavljena skupina delavcev (fizična dela).
Varno in zdravo pristaniško okolje|96
Pregled težjih poškodb
V letu 2021 ni bila zabeležena nobena težja poškodba pri delu.
Pregled kolektivnih poškodb
V letu 2021 sta bili v Luki Koper zabeleženi dve kolektivni
poškodbi pri delu. V prvem primeru je prišlo do prometne
nesreče zunanjega izvajalca del, pri čemer se je v vozilu lažje
poškodovalo več potnikov. V drugem primeru pa je prišlo
do poškodbe pri delu dveh agencijskih delavcev, ko je med
odrivanjem kontejnerja delavcu zdrsnilo in je med lovljenjem
ravnotežja z železnim napenjalcem udaril drugega delavca.
Tudi v tem primeru je šlo za lažji poškodbi, pri čemer en
delavec ni potreboval bolniškega staleža, pri drugem pa je
bolniška odsotnost trajala 3 delovne dni.
Pregled bolniške odsotnosti
Pri bolniški odsotnosti z dela se spremlja odsotnost
zaposlenih z dela, ki nastane zaradi bolezni, poškodb, nege in
GRI GS 403-7
spremstva. Prikazuje se podatek o deležu bolniškega staleža,
ki pove, kolikšen je delež izgubljenih delovnih dni zaradi
bolniške odsotnosti. V letu 2021 je bila bolniška odsotnost
5,46-odstotna, kar nekoliko odstopa od državnega povprečja,
ki za leto 2021 znaša 5,10 odstotka. V celotnem deležu
izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti je bila
odsotnost zaradi izolacije v primeru covida-19 0,80-odstotna.
Delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti na zaposlenega
Škodni dogodki
Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob
katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda.
Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo
v Luki Koper, po številu izstopajo primeri, pri katerih je škoda
nastala zaradi trka.
Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) na milijon opravljenih ur
Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča)
z leti pada, kar gre delno pripisati izboljšavam v prometni
ureditvi (nov vhod, izboljšanje prometne ureditve, prenavljanje
sistema notranjega javnega prevoza, promocija varnosti itd.),
delno pa so škodni dogodki še vedno povezani s človeškim
faktorjem oz. upoštevanjem pravil varnosti v prometu. Z
omenjenimi aktivnostmi je prišlo do bistvenega izboljšanja na
tem področju, zato se bo cilj za prihodnje leto preusmeril na
izboljšanje varnosti na manipulativnih površinah.
% izgubljenih delovnih dni
2019 2020 2021
5,46
3,82
3,10
Število trkov na milijon opravljenih ur
2019 2020 2021
18,2
26,3
27,7
Varno in zdravo pristaniško okolje|97
Povzetek izvedenih aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu
GRI GS 403-7, 403-9
GRI GS 403-7, 403-9
Aktivnosti za preprečevanje širjenja
covida -
V letu 2021 so se nadaljevale aktivnosti za preprečevanje
širjenja koronavirusne bolezni oz. covida-19.
Z namenom uspešnega obvladovanja širjenja koronavirusa na
območju pristanišča je v Luki Koper nadaljevala
aktivnosti delovna skupina, ki v zvezi s tem podaja vse
potrebne usmeritve.
Dodatni ukrepi, ki so bili sprejeti:
- dodatno ozaveščanje o izvajanju zaščitnih ukrepov za
preprečevanje širjenja okužbe,
- organiziranje cepljenja za zainteresirane zaposlene,
agencijske delavce in druge deležnike pristaniške skupnosti v
mobilni enoti pred upravno stavbo Luke Koper,
- revizija ocene tveganja glede na covid-19 z dopolnitvijo
kriterijev za opredelitev stopnje tveganja,
- revizija Navodila o izvajanju zaščitnih ukrepov za
preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 s
predvidenim stopnjevanjem ukrepov glede na število okužb
v družbi in epidemiološko sliko v regiji oz. državi – semafor
ukrepov po fazah,
- priprava protokola izpolnjevanja in preverjanja pogoja PCT
ter njegova realizacija glede na Odlok o načinu izpolnjevanja
pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev
širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2,
- vzpostavljena je točka za testiranje na okužbo pred pričetkom
dela,
- ves čas deluje skupina za obravnavo rizičnih stikov.
Prikaz odsotnosti zaradi potrjene okužbe, umika z dela ali karantene
Druge izvedene aktivnosti
- Z namenom izboljšanja organiziranosti področja varnosti
in zdravja pri delu in s tem vzpostavitve učinkovitejšega/
enotnejšega sistema se je uredil status posameznih
strokovnih delavcev in izvedla revizija ključnih dokumentov.
- Z namenom nadgradnje usposabljanj v družbi so se začele
aktivnosti za vzpostavitev e-usposabljanj za varno delo
(teoretični del) in aktivnosti za izboljšanje praktičnega dela
usposabljanja za varno delo (priprava poligonov, nabava
simulatorja itd.).
- Izdelana je bila revizija metodologije ocene tveganja
delovnega mesta, v kateri so se podrobneje opredelili
dejavniki tveganja zaradi dela na višini, v območju visečih
bremen in rušljivih tovorov ter pripravili ustrezni kriteriji
ocenjevanja kot osnova za izdelavo revizije ocene tveganja, ki
bo predvidoma zaključena v prvi polovici leta 2022.
- Z namenom realizacije aktivnosti projektne skupine za
prenovo težkih pogojev dela (TPD) in načrta izdelave revizije
ocene tveganja delovnih mest so bile zaključene meritve
škodljivosti v delovnem okolju. Rezultati meritev so pokazali
nekaj dodatnih območij s povišanimi vrednostmi hrupa,
zato je sledilo testiranje individualnih čepkov za zaščito
sluha po meri, predvsem za območja, kjer drugi ukrepi niso
izvedljivi. Preostali ukrepi, ki izhajajo iz rezultatov meritev,
bodo obravnavani v okviru izdelave revizije ocene tveganja
delovnega mesta.
- V sklopu izdelave kemijske ocene tveganja se je zaključil
popis snovi po terminalih ter se s pomočjo zunanjega
izdelovalca pripravil končni osnutek ocene tveganja. Na
podlagi slednje bodo izvedene meritve in sprejeti morebitni
dodatni varnostni ukrepi v okviru obstoječe ocene tveganja.
- Nadaljevale so se aktivnosti za nadgradnjo informacijskega
sistema za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v
pristanišču, ki bi omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov
s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskavo
dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter spremljanje
kazalnikov.
- Z namenom promoviranja varnosti pri delu se je na steno
nadstrešnice (NAS 9) namestil velik napis, ki ozavešča o
pomenu varnosti pri delu.
0
20
40
60
80
100
120
140
04. jan
14. jan
24. jan
05. feb
18. feb
02. mar
12. mar
24. mar
06. apr
16. apr
29. apr
11. maj
21. maj
02. jun
14. jun
24. jun
07. jul
25. avg
06. sept
16. sept
28. sept
08. okt
20. okt
02. nov
12. nov
24. nov
06. dec
16. dec
22. dec
Število oseb
Aktivno okuženi
Karantena
Preventivni umik
Delo od doma
Varno in zdravo pristaniško okolje|98
- Poleg tega se je promoviral pomen hidracije ter zaščite pred
soncem pri delu na prostem in sicer s pomočjo plakatov,
letakov ter kratkih vesti.
Posamezne izvedene aktivnosti na terminalih:
- Za varnejše delo se je nabavil nov stroj DIECI z namensko
košaro za delo na višini.
- Za preprečitev izrednih dogodkov in izboljšanje pogojev dela
so se preuredile skladiščne površine (skladišče 32),
transportna pot za vozila pa se je umaknila izpred vrat
skladišč, kar je prineslo več prostora za pretovarjanje.
- Z namenom izboljšanja pogojev dela (zmanjšanje hrupa) so
se na kletko za prenos kavčuka namestili gumijasti blažilci.
Varno in zdravo pristaniško okolje|99
- Za izboljšanje pogojev dela se je postavila nadstrešnico za
kontrolo tovora in se dodatno nadgradili prostori za počitek.
Z namenom preprečitve izrednih dogodkov so se obnovile ali
na novo uredile posamezne površine.
Varno in zdravo pristaniško okolje|100
Promocija zdravja
GRI GS 403-6
GRI GS 403-9
V aktivnosti promocije zdravja so vključeni tako zaposleni kot
agencijski delavci.
Pri oblikovanju programa promocije zdravja sodelujejo
predstavniki vseh večjih organizacijskih enot, kadrovskega
področja, področja varovanja zdravja in ekologije ter najvišjega
vodstva. Prednostne naloge promocije zdravja ostajajo
obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni dihal, težav,
povezanih s prekomernim uživanjem alkohola, in izboljšanje
medosebnih odnosov. Mišično-kostnim težavam so najbolj
izpostavljeni zaposleni v operativi in delavci v pisarnah,
predvsem zaradi vpliva prisilne drže. V Luki Koper vsako drugo
leto spremljamo raven obremenitve zaradi stresa, povezanega
z delom. Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom
smo raziskavo načrtovano za 2021, prestavili na ugodnejše
obdobje. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične
pripravljenosti zaposlenih in agencijskih delavcev so se kljub
omejitvam zaradi preprečevanja širjenja okužbe izvedle spodaj
navedene aktivnosti.
Trem sodelavcem je Luka omogočila 90-dnevno individualno
vadbo za preoblikovanja telesa, ponovili smo tudi 90-dnevno
vadbo v manjših skupinah. Proti koncu leta smo zainteresiranim
sodelavcem omogočili dva meseca vodene vadbe.
Identificiranim poklicnim skupinam, ki delajo pretežno na
prostem, smo v poletnem času razdelili šumeče vitaminske
tablete. Vse sodelavce in obiskovalce smo junija razveselili s
svežim sadjem.
Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu
- Aktivnosti za preprečitev širjenja okužb z novim
koronavirusom.
- Izdelava revizije ocene tveganja za vsa delovna mesta v Luki
Koper.
- Vpeljava e-usposabljanj in preverjanj usposobljenosti ter
nadgradnja praktičnega dela usposabljanja za varno in zdravo
delo.
- Aktivnosti za izboljšanje obstoječih varnostnih ukrepov pri
delu na višini in delovnih procesih, kjer se izvajajo pretežno
ročna/fizična dela.
- Aktivnosti, povezane z izdelavo kemijske ocene tveganja.
- Aktivnosti, povezane z nadgradnjo informacijskega sistema
za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v pristanišču, ki
bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih
oseb posameznih področij, raziskavo dogodkov, ukrepanje,
statistično obdelavo ter spremljanje kazalnikov.
- Promocija varnosti pri delu oz. ozaveščanje o dejavnikih
tveganja v delovnem procesu.
- Ergonomske izboljšave (gibalni kotiček z orodji).
- Promocija zdravja na delovnem mestu (dan zdravja,
aktivnosti za promocijo zdravja – delavnice, izzivi).
Varno in zdravo pristaniško okolje|101
Skrb za zaposlene
Zaposleni v Skupini Luka Koper s svojim znanjem, energijo in delovno vnemo
dokazujejo predanost kolektivu in partnersko soustvarjajo prihodnost podjetja.
Opis sistema upravljanja zaposlenih
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 102-8
Zaposlovanje in skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno
uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih, so v matriki
bistvenosti s strani deležnikov prepoznani kot področja z
visoko pomembnostjo.
Podlaga za upravljanje kadrov je Strategija upravljanja s kadri
2020–2025, ki je sestavni del Strategije družbe in vključuje
strateške cilje in aktivnosti, ki se uresničujejo prek letnih
načrtov kadrov in izobraževanja v sklopu poslovnega načrta
družbe. Politika in prakse upravljanja kadrov so zapisane
v internih dokumentih družbe. Postopki zaposlovanja se
vodijo transparentno in nediskriminatorno. Četrtletno se
preko programov dela spremlja realizacija načrta kadrov in
načrta usposabljanja, sicer pa se letno spremljajo kazalniki
fluktuacije zaposlenih in fluktuacije zaposlenih na ključnih
delovnih mestih ter delež internega kadrovanja na ključnih
delovnih mestih. Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z
vključevanjem v letne razgovore in usposabljanja. Uspešnost
upravljanja kadrov se spremlja vsako drugo leto, in sicer z
merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti
zaposlenih ter z ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po
metodi 360. Delavnice za zaposlene, na katerih se oblikujejo
predlogi nabora ukrepov za izboljšanje rezultatov oziroma
njihovo ohranitev na visoki ravni, so bile večkrat prestavljene
zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 oziroma zaradi
omejitve združevanja zaposlenih. V zadnje anketiranje so bili
vključeni tudi agencijski delavci. Ker se razmere na področju
covida-19 niso izboljšale in združevanje zaposlenih še vedno
ni bilo mogoče, se v letu 2022 načrtuje izvedba spletnega
anketiranja zaposlenih. Luka Koper je bila v projektu Zlata nit,
ki ga s partnerji vodi Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d.,
in predstavlja raziskavo rasti in razvoja zaposlenih v Sloveniji z
namenom iskanja najboljšega zaposlovalca, ponovno uvrščena
med finaliste v kategoriji velikih podjetij. Rezultati anketiranja
iz leta 2021 še niso znani. V letu 2021 je bilo izvedeno
ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki je
namenjeno usklajenemu delovanju za doseganje skupnih
ciljev in predstavlja kazalnik uspešnosti z vidika poslovanja z
odjemalci storitev za vse enote.
Luka Koper, d. d., ima bistveno nižjo stopnjo fluktuacije
zaposlenih kot celotna panoga logistike, kjer je fluktuacija
20-odstotna. V Skupini Koper je bila v letu 2021 fluktuacija
2,1-odstotna, v družbi Luka Koper, d. d., pa 1,6-odstotna.
Na zadnji dan leta 2021 je imela Skupina Luka Koper 1.738
zaposlenih, kar je 40 zaposlenih več kot na zadnji dan leta
2020. S tem se nadaljuje trend rasti, ki je bil leta 2020
prekinjen z optimizacijo poslovnih procesov. Poslovni model
družbe Luka Koper, d. d., t. i. tristebrni model, temelji na rednih
zaposlitvah (prvi steber), kjer je potreba po delu konstantna,
delu prek zaposlitvenih agencij (drugi steber kot prehodna
oblika) ter izvajanju storitev oz. zunanjih pogodbenih partnerjih
– ZPP (tretji steber). Na podlagi javnega naročila in sklenjenih
pogodb s petimi kadrovskimi agencijami, je bilo na dan 31. 12.
2021 v Luki Koper, d. d., 324 napotenih agencijskih delavcev. V
manjši meri posamezne storitve opravljajo zunanji pogodbeni
partnerji, prav tako izbrani po postopku javnega naročila. V
okviru Skupine Luka Koper ima tudi družba Luka Koper INPO,
d. o. o., 8 napotenih agencijskih delavcev.
V letu 2021 se nadaljevalo izvajanje dela na domu kot
posledica ukrepov za zajezitev pandemije covida-19.
Skrb za zaposlene|102
Število zaposlenih po družbah in v Skupini
Luka Koper
Luka Koper d d
Luka Koper INPO d o o
Luka Koper Pristan d o o
Adria Terminali d o o
TOC d o o
Skupina Luka Koper*
*
V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-
Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker nimata zaposlenih.
GRI GS 102-7
GRI GS 102-8
GRI GS 102-8
GRI GS 102-8
GRI GS 102-8
Število zaposlenih v Luki Koper d d
glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas
določen čas)
31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2021
število delež število delež število delež
nedoločen čas
določen čas
SKUPAJ
Zaposleni v Luki Koper, d. d., imajo sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi za nedoločen čas, razen dveh zaposlenih zaradi
nadomeščanja in treh članov uprave družbe. V preteklih letih
je bil razlog zaposlitve za določen čas tudi uvajanje v delo
oziroma usposabljanje.
Število zaposlenih v Luki Koper d d glede na vrsto pogodbe (nedoločen čas določen čas) po
spolu in po regiji prebivališča v letu
ŠTEVILO DELEŽ SPOL ŠTEVILO DELEŽ REGIJA PREBIVALIŠČA DELEŽ
Nedoločen čas moški Obalno-kraška regija
ženski Primorsko-notranjska regija
Osrednjeslovenska
Goriška
Podravska
Ostale regije
Druga država (Italija Hrvaška)
Določen čas moški Obalno-kraška regija
ženski Podravska
Osrednjeslovenska
SKUPAJ
Število zaposlenih v Luki Koper d d na
dan glede na spol
število delež število delež število delež
Moški
Ženske
SKUPAJ
Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več
moških (90,8 odstotka) kot žensk. Zaposlovanje v osnovnem
procesu pretovora ter postopki starostnih upokojitev vplivajo
na zmanjševanje deleža žensk v strukturi zaposlenih, kljub
temu, da je vse več žensk tudi na delovnih mestih, ki so se
tradicionalno povezovala z moško delovno silo, npr. upravljalec
dvigal, voznik luške mehanizacije, voznik tovornih vozil,
delovodja, skladiščnik, varnostnik.
Delež zaposlenih v Luki Koper d d glede
na regijo prebivališča
Statistične regije Slovenije
Obalno-kraška regija 89,4 89,1 87,5
Primorsko-notranjska regija 9,3 8,9 10,1
Osrednjeslovenska 0,9 1,1 0,8
Goriška 0,1 0,7 0,6
Gorenjska 0,1 - 0,3
Druga država (Italija, Hrvaška) 0,2 0,2 0,3
SKUPAJ
V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča je 87,5 odstotka
zaposlenih iz Obalno-kraške regije, kar odraža naravo dejavnosti
pretovora in fleksibilnost storitev – z večizmenskim delom
zagotavljamo neprekinjeno izvajanje storitev vse dni v letu.
Skrb za zaposlene|103
Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas skrajšan)
GRI GS 102-8
GRI GS 102-41
GRI GS 102-8
GRI GS 401-1
število delež število delež število delež
Skrajšan delovni čas (VSI)
Od tega število žensk s skrajšanim delovnim časom
Polni delovni čas
Manj kot odstotek zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d.,
opravlja delo s skrajšanim delovnim časom, od tega večji del
zaradi invalidnosti (9 zaposlenih) in manj zaradi starševstva (6
zaposleni).
Delež zaposlenih v Luki Koper d d po kolektivni pogodbi
Zaposleni po kolektivni pogodbi
Zaposleni zunaj sistema kolektivne pogodbe
SKUPAJ
Po letu 2020, v katerem je šlo predvsem za optimizacijo
poslovnih procesov in zaposlovanje strokovnih kadrov, v letu
2021 ponovno beležimo rast števila zaposlenih in zaposlovanje
v osnovnem procesu, tudi na račun zmanjševanja števila
napotenih agencijskih delavcev.
Fluktuacija zaposlenih je nizka. Nove zaposlitve, predvsem
kadrov z izkušnjami iz vrst agencijskih delavcev, ter zaposlitve
v poslovodstvu družbe zvišujejo relativno visoko povprečno
starost zaposlenih na 41,9 leta. Med razlogi odhodov oz.
prekinitev delovnega razmerja je dobra polovica starostnih
upokojitev, pet sporazumnih prekinitev delovnega razmerja,
dve izredni odpovedi, dva odhoda na lastno željo ter štirje
primeri smrti delavcev.
Struktura zaposlenih v Luki Koper d d po starostnih skupinah
Starostne skupine (leta)
število delež število delež število delež
do
–
nad
Skupaj št zaposlenih
Povprečna starost zaposlenih
Zaposlovanje v Luki Koper d d po starostnih skupinah
Starostne skupine (leta)
prihodi (nove
zaposlitve)
odhodi
prihodi (nove
zaposlitve)
odhodi
prihodi (nove
zaposlitve)
odhodi
do
–
nad
SKUPAJ
Skrb za zaposlene|104
Zaposlovanje v Luki Koper d d po spolu
GRI GS 401-1
GRI GS 401-1
GRI GS 401-1
GRI GS 401-1
prihodi odhodi prihodi odhodi prihodi odhodi
Moški
Ženske
SKUPAJ
Zaposlovanje v Luki Koper d d po regiji prebivališča
Statistične regije
število delež število delež
Obalno-kraška regija
Osrednjeslovenska
Primorsko-notranjska
Dravska
SKUPAJ
Primerjava med zaposlovanjem odhodi in stopnjo fluktuacije
Število novih zaposlitev Število odhodov STOPNJA FLUKTUACIJE (V )*
2019 2020 2021 2019 2020 2021 2019 2020 2021
Luka Koper d d
Skupina Luka Koper
*
Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100
Fluktuacija zaposlenih po starostnih skupinah spolu in regiji prebivališča
Stopnja fluktuacije (v )* Stopnja fluktuacije (v )*
Po spolu
moški
ženske
Po starostnih skupinah
do let
– let
nad let
Po regiji prebivališča
Obalno-kraška regija
Primorsko-notranjska regija
Osrednjeslovenska regija
*
Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x100
Skrb za zaposlene|105
Ugodnosti za delavce
V družbi Luka Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ni razlik med
zaposlenimi za določen ali skrajšan delovni čas in zaposlenimi za
nedoločen oziroma polni delovni čas, prav tako ni razlik v višini
plače med spoloma.
Vsi so enakopravno vključeni v vse pristope k upravljanju kadrov.
Ob izpolnjevanju pogojev in kriterijev so vključeni v instrumente
finančne motivacije. Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih
v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer
zaposleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo,
za preostale zaposlene pa družba sofinancira različno višino
deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega.
Tudi v letu 2021 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo
plače, ki se na podlagi določil kolektivne pogodbe usklajuje
s 6-mesečno rastjo indeksa inflacije. Če je v družbi izkazana
pozitivna rast dodane vrednosti na zaposlenega, se podpisniki
kolektivne pogodbe dogovorijo o dvigu plač, ki mora zaostajati
za rastjo produktivnosti. Povprečna plača v Luki Koper, d. d.,
je višja od slovenskega povprečja. Plače vseh zaposlenih v
Luki Koper, d. d., so v letu 2021 presegale zakonsko določeno
minimalno plačo v Republiki Sloveniji, le v izjemnih primerih
so bili posamezni zaposleni upravičeni do izplačila zakonskega
dodatka do minimalne plače. Izplačana sta bila regres za letni
GRI GS 201-3, 202-1, 401-2
GRI GS 401-3
dopust in del plače iz naslova poslovne uspešnosti. V skladu s
kriteriji podjetniške kolektivne pogodbe se kvartalno nagrajuje
skupinska delovna uspešnost, nagrada pa je bila na podlagi
vsakokratnega dogovora s socialnimi partnerji zaradi oteženih
pogojev poslovanja (zaradi covida-19) v letu 2021 solidarnostno
prerazporejena med enotami. Velika večina zaposlenih je
vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja. Od leta 2018 zaposleni ob upokojitvi prejmejo
dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvenega sklada.
Določila izplačevanja plač in ugodnosti, ki veljajo za zaposlene,
veljajo tudi za agencijske delavce. Plačo prejmejo v enaki višini
oziroma pod enakimi pogoji kot redno zaposleni na enakih
delovnih mestih in na isti plačilni dan. Upravičeni so dodatkov
za delovno uspešnost, poslovno uspešnost, do izplačila enake
višine regresa, božičnice oziroma poslovne uspešnosti. Trenutno
se zanje še ne uporablja dodatek za stopnjo fleksibilnosti in
usposobljenosti in tudi še niso vključeni v dodatno prostovoljno
pokojninsko zavarovanje.
Število zaposlenih v Luki Koper d d ki
so koristili starševski dopust in se vrnili na
delovno mesto po spolu
Moški
Ženske
SKUPAJ
Vsi zaposleni, ki izkoristijo pravico do starševskega dopusta, se
po zaključku starševskega dopusta vrnejo na isto delovno mesto.
Izobrazbena struktura zaposlenih na dan
Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Raven
izobrazbe
Število
zaposlenih
Delež ()
Število
zaposlenih
Delež ()
Število
zaposlenih
Delež ()
Število
zaposlenih
Delež ()
VIII
VIII
VII
VI
VI
V
IV
III
I–II
SKUPAJ
Intenzivno zaposlovanje na izvajalskih delovnih mestih v
osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na nižjih ravneh
izobrazbe od I. do IV. ravni vpliva na spremembo izobrazbene
strukture delniške družbe oziroma Skupine. Prek pogodbe
o izobraževanju se 2 odstotkoma zaposlenih sofinancira
pridobitev višje ravni izobrazbe.
Skrb za zaposlene|106
Raznolikost zaposlenih po kategoriji delovnega mesta po spolu in po starosti
GRI GS 405-1
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 404-1
število delež
Vodilni (uprava b-)
Ostali vodstveni
Strokovni
Izvajalski
Skupaj
moški delež ženske delež skupaj delež
Vodilni (uprava b-)
Ostali vodstveni
Strokovni
Izvajalski
Skupaj
do let delež - let delež nad let delež delež skupaj
Vodilni (uprava b-)
Ostali vodstveni
Strokovni
Izvajalski
Skupaj
Kljub temu, da v panožni strukturi zaposlenih prevladujejo
moški (le 9,2 odstotka žensk), pa je delež žensk velik v vrstah
strokovnih kadrov (31,9 odstotka) ter vodilnih (15 odstotkov).
Na vseh ravneh delovnih mest v organizacijski strukturi
prevladujejo (z več kot 70 odstotki) zaposleni v starosti med
30 in 50 let. Ta delež je nekoliko nižji med vodilnimi kadri
(poslovodstvo, raven delovnih mest B-1).
Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
Opis sistema usposabljanja zaposlenih
Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih
je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop je opredeljen z
internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju
kadrov, sistemih prenosa znanja ter pristopu k sofinanciranju
izobraževanja ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva
usposabljanja so vključeni v letni poslovni načrt družbe.
Izhodišča usposabljanja so potrebe delovnih procesov,
zahtevana in želena znanja na delovnih mestih ter slabše razvite
kompetence. Uspešnost pristopa se spremlja z merjenjem
zadovoljstva po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja,
z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti
in fleksibilnosti na delovnem mestu na podlagi pridobivanja,
prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem inštruktorjev.
V letu 2021 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., v usposabljanje
vključenih 84 odstotkov zaposlenih. Ukrepi za preprečevanje
širjenja epidemije covida-19 so bistveno vplivali na izvedbo
načrta usposabljanja. Povprečno število ur usposabljanja v
družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2021 znašalo 15,1 in je pod
načrtovano vrednostjo 16 ur usposabljanja na zaposlenega, ki je
bila postavljena nižje kot leta 2020. Številna interno načrtovana
usposabljanja ter tudi programi zunanjih institucij so bili zaradi
ukrepov preprečevanja širjenja koronavirusa odpovedani.
Izvajala so se predvsem zakonsko obvezna usposabljanja. Veliko
je tudi vključitev v spletna usposabljanja zunanjih izobraževalnih
institucij (webinarje), ki pa so časovno krajša, zato načrtovano
število ur usposabljanja ni bilo doseženo.
V letu 2021 je bila v Luki Koper, d. d., vzpostavljena
platforma e-usposabljanja Soba znanja, za katero programe
usposabljanja pripravljajo lastni strokovni kadri.
Potrjena je bila pobuda za vzpostavitev Centra za
usposabljanje.
Skrb za zaposlene|107
Povprečno število ur usposabljanja in delež zaposlenih vključenih v
izobraževanje, za družbo Luka Koper, d. d.
Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega
Cilj število ur usposabljanja na zaposlenega
Odstotek zaposlenih vključenih v izobraževanje
2019 2020 2021
84 %
16,0
15,1
84 %
18,0
14,1
83 %
20,4
18,0
Delež vključenih v usposabljanje po spolu in po kategoriji delovnega mesta ter
povprečno število ur usposabljanja v letu 2021
delež
Povprečno število
ur usposabljanja
Zaposleni vključeni v usposabljanje
Ženske vključene v usposabljanje
Moški vključeni v usposabljanje
Vodilni kadri
Višji vodstveni kadri
Strokovni kadri
Izvajalski kadri
Vpeljani programi
Pretežni delež interno organiziranih usposabljanj je realiziran v
okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju za upravljanje
različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo
enoto. Vsak novozaposleni je vključen v načrt uvajanja v delo.
Mentor je upravičen do 10-odstotnega dodatka za mentorstvo,
nagrajen pa je tudi inštruktor za praktično usposabljanje
novozaposlenih (40-odstotni dodatek na ure praktičnega
inštruiranja). V zadnjih dveh letih so bili prenovljeni programi
uvajanja v delo, predvsem z vidika varnega dela. V letu 2021
je bilo v družbi Luka Koper, d. d., 88 odstotkov usposabljanj
organiziranih interno.
Luka Koper uresničuje koncept vseživljenjskega izobraževanja,
saj se zaveda pomena kontinuiranega izobraževanja in
obnavljanja znanja zaposlenih. Vseživljenjsko učenje pomeni
možnost kontinuiranega usposabljanja zaposlenih tako za
vsebine, povezane z delovnim mestom, kot tudi za vsebine, ki
niso neposredno povezane z delovnim mestom, kot so učenje
tujih jezikov, nadgradnja računalniških znanj, spodbujanje
zdravega načina življenja, priprava zdravih obrokov hrane,
učinki uživanja alkohola in psihoaktivnih substanc, spodbujanje
GRI GS 404-2
GRI GS 404-3
dobrih medsebojnih odnosov in komunikacije, mehke veščine
vodenja (tudi za nevodstvene kadre), razgibalne vaje za
pisarniške delavce, priprava na novo življenjsko obdobje ob
upokojitvi, varno soočanje z epidemijo covida-19. Družba Luka
Koper, d. d., je vključena v projekt Kompetenčni center za
razvoj kadrov Logins, ki omogoča povezovanje podjetij v panogi
ter 50-odstotno povrnitev stroškov usposabljanja zaposlenih.
Napredovanje in interna mobilnost
zaposlenih
Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni
razvoj s horizontalnim in vertikalnim napredovanjem ter z
uvrstitvijo zaposlenih na višjo stopnjo usposobljenosti in
fleksibilnosti na delovnem mestu. V letu 2021 je bil ene od
oblik kariernega razvoja deležen skoraj vsak tretji zaposleni.
Novo pogodbo o zaposlitvi je sklenilo 6,5 odstotka zaposlenih,
tudi iz razloga nove sistemizacije delovnih mest. Bistveno
več kot preteklo leto je bilo napredovanja zaposlenih v okviru
delovnega mesta.
V letu 2021 letni razgovori niso bili realizirani, predvsem ker
se je vzpostavljala struktura nadrejenosti ter se izboljševali
tehnični pogoji izvajanja letnih razlogov. Sicer pa informacijska
tehnologija ne nadomešča neposredne komunikacije vodij
s sodelavci, temveč omogoča bolj sistematično pripravo in
voden razgovor. Izvedba letnih razgovorov z vsemi zaposlenimi
je ponovno načrtovana v letu 2022.
Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih
Vertikalno in
horizontalno
napredovanje
Uvrstitev na
višjo stopnjo
usposobljenosti in
fleksibilnosti
Skupaj interna
mobilnost
zaposlenih
Število
Delež
Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v poklicno napredovanje v letu 2021, po
spolu in kategoriji delovnega mesta
Po spolu Po kategoriji delovnega mesta
Moški Ženske
Vodilni
(uprava
b-)
Ostali
vodstveni
Strokovni Izvajalski
Število
Delež (od skupno
zaposlenih)
Na podlagi določil podjetniške kolektivne pogodbe so
vsi zaposleni upravičeni do nagrajevanja osebne delovne
uspešnosti (mesečno), kvartalne skupinske delovne uspešnosti
in poslovne uspešnosti družbe ob koncu leta.
Skrb za zaposlene|108
V letu 2021 je bil v Luki Koper, d. d., zaključen projekt
Prenova in vzpostavitev celovitega sistema razvoja ključnih
kadrov in naslednikov, katerega cilj je bil vzpostavitev bolj
transparentnega in dolgoročno naravnanega sistema razvoja
kadrov na podlagi prenovljenih postopkov identifikacije
ključnih delovnih mest, kompetenčnih profilov delovnih
mest, identifikacije ključnih kadrov in naslednikov, vse tudi
z namenom zmanjševanja subjektivizma vodij in zgodnjega
identificiranja mladih perspektivnih kadrov. V postopek
profiliranja kadrov je bilo vključenih 365 zaposlenih, v njem
pa so bile zaposlenim izmerjene socialne in vodstvene
kompetence z namenom njihovega razvijanja. Vzpostavljen
je bil bazen ključnih kadrov in naslednikov ter piramide
nasledstev na ključnih delovnih mestih.
Merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti
zaposlenih je bilo zadnjič izvedeno v letu 2019. Za leto 2022
je načrtovano merjenje zavzetosti zaposlenih kot segment, ki
bistveno vpliva na njihovo učinkovitost.
Z namenom primerjalne analize obstoječih praks upravljanja
zaposlenih je bila Luka Koper, d. d., tudi v letu 2021 vključena v
projekt Zlata nit. Rezultati še niso znani.
V družbi Luka Koper, d. d., vsako drugo leto poteka ocenjevanje
medsebojnega sodelovanja med enotami. V letu 2020 je bil
z namenom izboljšanja medsebojnega sodelovanja oblikovan
kodeks internega komuniciranja.
Z namenom izboljšanja vodenja je bilo v letu 2021 izvedeno
tudi ocenjevanje vodij na vseh ravneh organizacijske strukture,
in sicer po metodi povratne informacije 360 °. Na podlagi
pridobljenih rezultatov je v letu 2022 načrtovano usposabljanje
slabše razvitih kompetenc vodij.
Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti zaposlenih
Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala
z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invalidov znotraj
Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper
INPO, d. o. o. Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., s statusom
delovnega invalida je 1,3 odstotka.
Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež
v Luki Koper, d. d.
Število zaposlenih
s statusom invalidnosti
Delež ()
Število invalidov in njihov delež v Luki Koper INPO, d. o. o.
Število zaposlenih
s statusom invalidnosti
Delež ()
Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami
Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje
na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in širšem
okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri
zagotavljanju mentorstva za seminarske in diplomske naloge ter
omogoča obvezne delovne prakse dijakom in študentom, v letu
2021 zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa sicer
v manjšem obsegu. Dobre prakse na področju upravljanja kadrov
so bile večkrat predstavljene strokovni in drugi zainteresirani
javnosti. V letu 2021 je družba sofinancirala pridobitev višje
ravni izobrazbe 2 odstotkoma zaposlenih. V internih dokumentih
je vzpostavila dodatne kriterije sofinanciranja, predvsem pa
nove kriterije izbora kvalitetnejših izobraževalnih programov
in institucij. Intenzivirala je kadrovsko štipendiranje mladih in
sklenila 8 novih pogodb.
Skrb za zaposlene|109
Interno komuniciranje z zaposlenimi
Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in
dejstva, da približno polovica zaposlenih na delovnem mestu
nima dostopa do računalnika, komunikacija z zaposlenimi
poteka tako preko prilagojene mobilne aplikacije kot klasično,
s tiskanim medijem. Luka Koper komunicira z zaposlenimi
predvsem po naslednjih ključnih komunikacijskih kanalih:
- s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski
pošti in jih tajništva razobesijo na oglasne deske,
- prek mobilne aplikacije, ki omogoča varno povezavo do
informacijskega okolja družbe; zaposleni družbe lahko
dostopajo do elektronske pošte, intranet portala LukaNET,
sistema za upravljanje odsotnosti, spletne platforme
za e-izobraževanje ter spletne platforme za opravljanje
letnih razgovorov,
- z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki.
Poslanstvo Luškega glasnika je obveščanje vseh zaposlenih
in širše luške skupnosti o dogajanju v Luki Koper, kakor tudi
povezovanje zaposlenih ter skrb za njihovo nenehno rast
in razvoj.
Družba ima tudi svojo intranetno stran LukaNET, na kateri so
zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni tudi vsi interni
dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni
potrebujejo pri izvajanju delovnih procesov.
Strategija upravljanja kadrov
Strategija ravnanja s kadri za obdobje 2020-2025 podpira
Poslovno strategijo Skupine Luka Koper in družbe Luka
Koper,d.d.
Za podporo doseganju strateških poslovnih ciljev (kompetentni
zaposleni in organizacijska kultura visoke delovne uspešnosti
– zavzeti zaposleni) so aktivnosti na področju ravnanja s kadri
usmerjene v:
- zaposlovanje pravih kandidatov na prava delovna mesta,
- sistematično vodeno uvajanje v delo (onboarding),
- optimizacijo poslovnih procesov,
- omogočanje osebne rasti in strokovnega razvoja - karierni
razvoj zaposlenih,
- investiranje v kontinuirano ciljno usposabljanje zaposlenih,
- sistematično razvijanje (usposabljanje) vodij,
- gradnjo vrednot in odlične organizacijske kulture,
- gradnjo blagovne znamke zaželenega delodajalca,
- zagotavljanje konkurenčne plače in transparentnega sistema
nagrajevanja
- skrb za zaposlene,
- intenzivno sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami,
- korporativno družbeno odgovornost, spoštovanje človekovih
pravic, enakosti in raznolikosti, nediskriminatornosti,
transparentnosti v vseh postopkih.
Skrb za zaposlene|110
Dolgoročno vzdržen razvoj
naravnega okolja
Obseg pristanišča
Območje pristanišča
Koprsko pristanišče je tovorno pristanišče, ki obsega celovit
vodni in priobalni prostor, v katerem se opravljajo pristaniške
dejavnosti, namenjene tako tovornemu kot tudi potniškemu
prometu. Območje pristanišča je opredeljeno v Koncesijski
pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj
in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture št. 2411-08-
800011 z dne 8. 9. 2008.
Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke Luke
Koper,d. d., ki deluje na lokaciji pristanišča v Kopru, za obdobje
od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021. Kjer so rezultati na voljo, so
prikazani za triletno obdobje, še starejši podatki pa so
dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne
primerjave okoljskih kazalnikov s ciljem prikaza okoljske
uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v katerih so
navedene preverjene informacije o okoljskem ravnanju, so
označena z znakom
Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema
ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu 2022
preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ
in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe EU št.
1221/2009 (uredba EMAS).
Dosegli bomo najvišje standarde trajnostnega razvoja po sistemu
EU za okoljevarstveno vodenje organizacij (ECO Management and
Audit Scheme - EMAS) ter zmanjšali ogljični odtis družbe z ukrepi
izboljšanja energetske učinkovitosti.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|111
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|112
Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah:
Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti
(zivetispristaniscem.si)
http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja
Okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, okoljsko
trajnostni prihodki in trajnostne naložbe
Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o
vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter
spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela veljati
12. julija 2020, Luka Koper, d. d., za poslovno leto 2021
poroča kazalnike za gospodarske dejavnosti, ki so
sprejemljive za taksonomijo.
Luka Koper, d. d., ima izdelan ROV – register okoljskih vidikov,
kjer iz seznama letno ocenjuje in opredeli pomembne okoljske
vidike. Za prepoznavanje ima opredeljeno metodologijo
(ocenjuje vpliv javnosti/deležnikov, zakonodajne/interne
zahteve, ekonomijo ter napredek). Ocenjenim pomembnim
okoljskim vidikom se določi cilje, za dosego katerih pa na
letni ravni določi PIP – programe izboljšav poslovanja, ki
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
pripomorejo k doseganju zastavljenih ciljev in imajo določene
nosilce in roke za dokončanje.
V letu 2021 so bile pripoznane dejavnosti, sprejemljive
za taksonomijo: raba energije in energetska učinkovitost,
varovanje morja, emisije pri storitvah, ravnanje z odpadki,
poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti,
požarna varnost, ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Delež čistih prihodkov od prodaje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi
sprejemljivih za taksonomijo, družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021
Dejavnosti
Čisti prihodki od prodaje
v milijon evrih
delež v
Dejavnosti sprejemljive za taksonomijo
Dejavnosti nesprejemljive za taksonomijo
Skupaj
Delež naložb v osnovna sredstva, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi
sprejemljivih za taksonomijo, družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021
Dejavnosti
Naložbe v osnovna
sredstva v milijon evrih
delež v
Dejavnosti sprejemljive za taksonomijo
Dejavnosti nesprejemljive za taksonomijo
Skupaj
Opis sistema ravnanja z okoljem
Strokovno podporo upravi družbe in profitnim centrom
nudijo strokovna področja, organizirana glede na osnovne
poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Za
izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju varstva
okolja skrbijo posamezne organizacijske enote, za programe,
ki vključujejo več enot in skupno infrastrukturo, pa skrbi
področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno,
nadzorno, razvojno in operativno vlogo. V skladu z zahtevami
ISO 14001 in EMAS ter strategijo podjetja sta imenovana
predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter
pooblaščenec za varstvo okolja.
Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da izhaja iz
strateških usmeritev družbe, kjer so določene strateške
usmeritve in cilji. Na letni ravni se nato v okviru letnega
načrtovanja pregledajo in ocenijo okoljski vidiki. Ti
predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki
pomembno vplivajo na okolje ali vplivajo na našo dejavnost
(npr. podnebne spremembe). Pri ocenjevanju pomembnosti
okoljskih vidikov se upošteva kriterij napredka glede na
preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s
postavljenimi internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje
javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju se uporablja
barvna skala (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski
vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen z rdečo
barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov se
upoštevajo vse dejavnosti (posredni in neposredni vplivi na
okolje). V nadaljevanju so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni
kot pomembni. V okoljskem poročilu se poroča še o drugih
prepoznanih okoljskih vidikih, da bi se tako ustvaril celovit
prikaz okoljskega ravnanja in delovanja družbe.
Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, se postavijo
letni merljivi cilji in pripravijo programi izboljšav za lažje in
učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. Ti postanejo del
Letnega poslovnega načrta družbe. Realizacija programov
izboljšav se letno pregleduje in o tem se poroča tudi v
trajnostnem poročilu. Doseganje zastavljenih ciljev se spremlja
kvartalno ter poroča upravi. Ustreznost postavljenega sistema
ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih
notranjih presoj in vodstvenega pregleda ter zunanje presoje
sistemov kakovosti.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|113
Sožitje z okoljem
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 304-1, 304-2, 304-3, 304-4
Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti
življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno
pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob
zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper
v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem,
saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje rodove. Spremljanje
in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih
aktivnosti. Pri tem Luka Koper, d. d., sodeluje s pristojnimi
strokovnimi institucijami.
Pristanišču najbližja območja Nature 2000
Pristanišču bližnji podvodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz.
Cymodocea nodosa) v smeri Ankarana
S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok
(velikosti 122,7 ha), ki se nahaja v neposredni bližini. To je
največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena
zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem Škocjanskega
zatoka Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
je podpisan sporazum, po katerem podpisniki sodelujemo pri
ohranjanju in upravljanju ekosistemov z namenom:
- krepitve ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz narave in biotske
pestrosti, kot toka koristi za deležnike območja,
- zmanjšanja pritiskov, ki negativno vplivajo na ekosisteme,
bodisi kot posledica uporabe njihovih storitev bodisi zaradi
posrednih vplivov človeških dejavnosti,
- izboljšanja sposobnosti ključnih akterjev za spopadanje z
okoljsko ranljivostjo ter ohranjanjem ekosistemov in njihovih
storitev,
- podpiranja ključnih akterjev s strategijami, metodami,
sredstvi in orodji za učinkovito ohranjanje in upravljanje
ekosistemov,
- vključitve pristopa celostnega upravljanja in pristopa z
vključevanjem lokalnih skupnosti v sistem upravljanja.
Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih
vrst. V popisu iz leta 2018 je prepoznanih 1.575 vrst z rdečega
seznama IUCN in s seznama nacionalno zaščitenih živalskih
in rastlinskih vrst, ki so ogrožene. Ocenjujemo, da so vse
lahko potencialno ogrožene zaradi delovanja pristanišča.
Podatke o številčnosti vrst smo prejeli od upravljavca zatoka.
Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območje
Škocjanskega zatoka pa imamo že več let vzpostavljen
monitoring vplivov (hrup, kvaliteta zraka), pri čemer so merilne
naprave postavljene v neposredni bližini zatoka. Rezultati
meritev so javno objavljeni in predstavljeni v poročilu. V letu
2021 se je pričelo izvajati meritve kakovosti vode v prelivu, ki
prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z morjem (o
rezultatih poročamo v poglavju 23.14 Biotska raznovrstnost). V
preliv se steka del meteorne kanalizacije z območja pristanišča,
kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku.
Že dalj časa imamo vzpostavljen skupen sistem obveščanja za
primere nenadzorovanih razlitij, ki bi lahko vplivali na kakovost
vode v Škocjanskem zatoku. Na lokaciji je že vrsto let fiksna
zapornica, ki je rekonstruirana.
Nenadzorovana razlitja na morju spremljamo z nameščenimi
senzorji (rezultati so predstavljeni v poglavju Varovanje morja),
smo pa tudi v zaključni fazi namestitve radarskega sistema.
V bližini pristanišča se nahajata še obrežno močvirje pri Sv.
Nikolaju (velikost 7,27 ha), katerega posebnost je zelo redka
slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke,
ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v Sredozemlju sicer
razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna
samo na majhnem območju (1 km) ob slovenski obali med
Koprom in Izolo. Na večji oddaljenosti od pristanišča pa se
nahaja še park Debeli rtič (velikosti 5,26 ha), ki se tudi uvršča
v območje Nature 2000. Luški morski akvatorij se nahaja na
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|114
ekološko pomembnem območju, na občutljivem območju
evtrofikacije in na občutljivem območju kopalnih voda.
V smeri Ankarana, se izven koncesijskega območja pristanišča,
na globinah do 5 metrov pojavljajo podvodni travniki (Zostera
noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa).
Travnika se ne uvrščata med zavarovana območja, vendar pa
delovanje pristanišča lahko vpliva na njihov status, zato njihov
status tudi spremljamo (poglavje 23.14 Biotska raznovrstnost).
V luški akvatorij (2,1 milijona m
2
površine) se izliva reka
Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih delcev, ki prispevajo
k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu.
K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno
prispevajo tudi morski tokovi. V luških akvatorijih moramo
redno vzdrževati določeno globino, da omogočimo varno plovbo
ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po potrebi, izčrpani
material pa odlagamo v za to predvidene kasete na kopnem, kjer
pa kapacitete niso zadostne. Ne glede na dejavnost poglabljanja
in ladijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih
veliko živalskih in rastlinskih morskih vrst, ta tematika pa je
predstavljena v poglavju 23.15 Varovanje morja.
V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi mestno jedro
Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.
Strateške usmeritve Luke Koper po
posameznih okoljskih vidikih
V letu 2019 se je izdelal nov Strateški poslovni načrt 2020–
2025, katerega povzetek je objavljen na https://www.luka-kp.
si/slo/poslanstvo-vizija-in-strategija-188. Posodobljene so
bile Strateške usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju
ravnanja z okoljem do leta 2030 s posodobitvami, povezanimi
z zelenim prehodom. Od nekdaj skrbimo za izboljšanje
kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je
umeščeno tudi pristanišče. Zato sodelujemo in sofinanciramo
izobraževalne in raziskovalne institucije, podpiramo športno,
humanitarno in kulturno dejavnost. Pri razvojnih vprašanjih
in naložbah upoštevamo načela trajnostnega razvoja ter
odgovornega ravnanja z okoljem, vključno s zmanjševanjem
vplivov, ki povzročajo podnebne spremembe.
Naše usmeritve zato vodijo v:
- uvajanje sodobnih in varčnih tehnologij,
- stalno zmanjševanje emisij v okolje,
- skrb za partnerski odnos z lokalno skupnostjo,
- povečevanje energetske učinkovitosti v vseh aktivnostih,
- zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje ob izrednih
razmerah,
- stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem.
Sprejeta je bila Strategija družbene odgovornosti in
trajnostnega razvoja, ki je objavljena na spletni strani Družbena
odgovornost - Luka Koper d.d. (luka-kp.si)
- Strategija povzema ključne dokumente družbe, ki
obravnavajo področje trajnostnega razvoja in družbene
odgovornosti ter predstavljajo pregled vseh aktivnosti, ki
jih družba izvaja. Hkrati strategija določa konkretne cilje, ki
jih družba zasleduje dolgoročno, in vzpostavlja platformo
oziroma delovno skupino, ki pregleduje dosežke ter predlaga
dodatne aktivnosti in izboljšave.
Pomembni okoljski vidiki v letu
Okoljski vidiki ocenjeni kot pomembni Obrazložitev vrste vpliva
poraba vode
odpadna voda
morje
poraba pitne vode
onesnaženje morja pri pretovornih manipulacijah s
premogovim prahom in železovo rudo
nastajanje odpadne vode pri pranju tovornih vozil
za živino
Raba pitne vode vpliva na količine že tako omejene pitne vode na Obali
Pri manipulaciji s premogovim prahom in železovo rudo ki sta sicer inertna materiala lahko pride do
nenamernega raztrosa v morje
Odpadne vode ki nastanejo pri pranju notranjosti tovornjakov ki prevažajo živino se morajo ustrezno
prečistiti sicer prekomerno obremenjujejo Centralno čistilno napravo Koper kamor se stekajo
emisije v ozračje emisijeimisije prašenja pri storitvah
Pri manipulaciji s sipkim materialom lahko pride do prašenja kar povzroča povečanje nekaterih onesnaževal
v zraku
energetika
notranji transport
izvajanje internega transporta z dizelskimi pogoni
raba električne energije in goriva
Zaradi rabe goriva pri izvajanju transporta prihaja do izpusta toplogrednih plinov v zrak
Raba električne energije posredno vpliva na nastajanje onesnaževal vendar na lokacijah ki proizvajajo
električno energijo iz neobnovljivih virov energije
hrup
vonj
nastajanje hrupa v pristanišču
emisije hrupa tovornih in potniških ladij
Skoraj vsaka dejavnost povzroča nekaj hrupa ta se širi v okolje in je moteč
drugi okoljski vidiki
poglabljanje morskega dna in odlaganje izkopanih
sedimentov
Za zagotavljanje varnosti plovbe in pri določenih posegih v prostor je treba poglabljati morsko dno pri čemer
se izkopani sedimenti odlagajo na kopno Zaradi slanosti materiala površine niso več primerne za kmetijstvo
odloženi morski sediment pa je kot material slabo nosilen in se poseda
drugi okoljski vidiki požarna varnost Visoka stopnja požarne varnosti je zelo pomembna za nemoteno delovanje celotnega pristanišča
drugi okoljski vidiki ohranjanje biotske raznovrstnosti
Ohranjanje biotske raznovrstnosti je pomemben okoljski vidik saj pristanišče sobiva z naravnim rezervatom
Škocjanski zatok v neposredni bližini pa se nahajata še obrežno močvirje pri Sv Nikolaju katerega posebnost
je zelo redka slanomočvirska vegetacija in edinstveni travnik pozejdonke ki se nahaja v Žusterni
odpadki Nastajanje luških in ladijskih odpadkov Visoka stopnja ločeno zbranih odpadkov in njihova ponovna uporaba (cirkularna ekonomija)
V tabeli so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni.
Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepoznanih okoljskih
vidikov, so se tudi letos na redni luški okoljski delavnici, ki
je sicer zaradi epidemije covida-19 potekala na daljavo prek
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|115
MS Teams, pripravile letne aktivnosti (programi izboljšav
poslovanja) ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih
ciljev, ki so podrobneje predstavljeni še v nadaljevanju poročila.
ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so
podrobneje predstavljeni še v nadaljevanju poročila. Po novem je
nastajanje odpadkov ocenjeno kot pomemben okoljski vidik.
Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu
Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) navaja, da je
treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih
vidikih skupaj z glavnimi kazalniki uspešnosti poročati na teh
okoljskih področjih:
- energija,
- materiali,
- voda,
- odpadki,
- raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo,
- emisije.
V nadaljevanju poročila poročamo o energiji, vodi, emisijah,
odpadkih in rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo.
Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri
dejavnosti skladiščenja in pretovora ni ključen in pomemben.
Dodatno prikazujemo še poglobljene informacije, povezane s
podnebnimi spremembami, kot priporoča Evropska komisija
v Smernicah za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju
o informacijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01).
Podnebne spremembe sicer obvladujemo preko prepoznanega
pomembnega okoljskega vidika energetika/notranji transport
(raba energentov) ter prepoznanega tveganja podnebne
spremembe. V poročilu dodatno poročamo še o požarni
varnosti v pristanišču, svetlobnem onesnaževanju ter ravnanju
z morskimi sedimenti.
Okoljski cilji v letu
Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:
GRI GS 302-4
- uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami direktive
EMAS, standarda ISO 50001 in ISO 14001,
- zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih
lokacijah pristanišča na 200 mg/m2 na dan in omejiti
odstopanja pri meritvah med letom na največ pet,
- ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 m) na
celotnem luškem območju pod 30 g/m3 (v smeri Ankarana,
Kopra in Bertokov),
- ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih
odpadkov pri 92 odstotkih;
- zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper
na 48 dBA,
- ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj
območja pristanišča pri 58 dB in večerno pri 53 dB,
- kljub dobavi dodatne mehanizacije in novih porabnikov
električne energije dosegati ciljno specifično porabo
energentov, in sicer za pogonsko gorivo 0,1214 l/t, za
električno energijo 0,7918 kWh/t, pitno vodo 4,9 l/t,
- doseči, da pri posegih v prostor ne bo potreben niti en ukrep
(inšpekcijski ali interni),
- preprečiti vsakršno onesnaženje morja izven luškega
akvatorija,
- pri požarnih intervencijah in nesrečah s telesnimi poškodbami
zagotoviti intervencijski čas poklicne gasilske enote, ki
je krajši od 8 min (od sprejema obvestila do prihoda na
intervencijo),
- povsem preprečiti velike industrijske nesreče,
- realizirati vse inšpekcijske odločbe s področja požarne
varnosti,
- ohraniti razširjenost območja podvodnih travnikov
(Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno
obdobje leta 2018,
- ohraniti kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok
z morjem in prečka pristanišče, z vzdrževanjem vsebnosti
mineralnih olj pod 50 µg/l.
Realizacija okoljskih ciljev v obdobju -
V tabeli so predstavljeni cilji ter njihova realizacija, podrobneje
pa je vsebina pojasnjena v pripadajočih poglavjih poročila.
Št
poglavja
Pomemben okoljski vidik cilj
Vrednost cilja
Rezultati za -
dosežene vrednosti
Realizacija
Emisijeimisije prašenja pri
storitvah
Zmanjšati imisije celokupnega praha za vsako
posamezno meritev
mgm
dan
največ preseganj
preseganje
preseganj
preseganj
Emisijeimisije prašenja pri
storitvah
Ohraniti imisije delcev velikosti do µm na
celotnem luškem območju
µgm
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Ravnanje z odpadki
Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov
brez ladijskih odpadkov
*
Nastajanje hrupa v
pristanišču emisije hrupa
tovornih in potniških ladij
Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri
mesta Koper
Noč
dB
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|116
Št
poglavja
Pomemben okoljski vidik cilj
Vrednost cilja
Rezultati za -
dosežene vrednosti
Realizacija
Nastajanje hrupa v
pristanišču emisije hrupa
tovornih in potniških ladij
Ohraniti dnevno raven hrupa na dB pred
najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča
in večerno na dB
Večer
dB
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Nastajanje hrupa v
pristanišču emisije hrupa
tovornih in potniških ladij
Ohraniti dnevno raven hrupa na dB pred
najbližjimi objekti izven območja pristanišča
in večerno na dB
Dan
dB
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Bertoki-
Ankaran-
Koper-
Raba električne energije
in goriva
Ohraniti specifično porabo energentov
na ravni prejšnjega leta kljub povečanju
pretovora in skladiščnih kapacitet
kWht ** ** ***
Poraba pitne vode
Ohraniti specifično porabo energentov
na ravni prejšnjega leta kljub povečanju
pretovora in skladiščnih kapacitet
lt ** ** ***
Izvajanje internega
transporta z dieselskimi
pogoni
Ohraniti specifično porabo energentov
na ravni prejšnjega leta kljub povečanju
pretovora in skladiščnih kapacitet
lt ** ** ***
Poglabljanje morskega
dna in odlaganje izkopanih
sedimentov
Posegi v prostor ukrepov
Onesnaženje morja
Preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj
luškega akvatorija
onesnaženj
Požarna varnost
Zagotoviti čim krajši intervencijski čas gasilske
enote (od sprejema obvestila do prihoda
na intervencijo) za požarne intervencije in
nesreče s telesnimi poškodbami
min
Požarna varnost Povsem preprečiti velike industrijske nesreče
velikih ind
nesreč
Požarna varnost V celoti realizirati inšpekcijske odločbe
nerealiziranih
inšpekcijskih
odločb
Ohranjanje biotske
raznovrstnosti
Ohranjanje kvalitete vode v prelivu ki
povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka
pristanišče
Vsebnost
mineralnih olj
µgl
Ohranjanje biotske
raznovrstnosti
Ohranjanje razširjenosti območja podvodnih
travnikov (Cymodocea nodosa Zostera nolti)
- meritev na tri leta
Enaka površina
glede na
referenčno
obdobje
enako
Legenda:
Cilj v prejšnjem letu ni bil dosežen:
Cilj je dosežen: Cilj je deloma dosežen: Cilj je nov:
OPOMBE:
*
Ciljna vrednost za leto 2019 je bila >89 %.
**
V letu 2019 so bile ciljne vrednosti 1,27 kwh/t za električno energijo, 0,245 l/t za gorivo in 6,4 l/t za pitno vodo.
**
V letu 2020 so bile ciljne vrednosti 1,27 kwh/t za električno energijo, 0,23 l/t za gorivo in 6,4 l/t za pitno vodo.
***
Ciljne vrednosti in specifična poraba goriva, električne energije in pitne vode se od leta 2021 izračunavajo glede na celoten pretovor.
Cilja v letih 2019 in 2020 še ni bilo.
Preverjanje spremembe v razsežnosti območij podvodnih travnikov se izvaja vsake 3 leta.
Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti
Na ravni družbe sta vzpostavljena okoljska politika in redno
preverjanje njene ustreznosti. V mesecu marcu 2019 je bila
Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske
učinkovitosti posodobljena. Objavljena je na spletni strani:
https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.
Politika opredeljuje tudi usmeritve k zmanjševanju podnebnih
sprememb na način, da se strmi k zmanjševanju vplivov na
okolje, da se skrbno ravna z viri, da se povečuje energetska
učinkovitost ter da se uvaja sodobna tehnologija.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|117
Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja
GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3, 303-4
GRI GS 307-1, 419-1, 103-1, 103-2, 103-3
Skladnost z okoljsko zakonodajo
Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz
Zakona o okolju, na podlagi katerega so podeljena
okoljevarstvena dovoljenja:
- št. 35451-1/2018-5 z dne 28. 2. 2019 glede emisij hrupa,
- št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št.
35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020 glede emisij v zrak,
emisij odpadnih voda ter skladiščenja nenevarnih odpadkov,
- št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-
4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št. 35495-1/2012-2 z dne 21.
11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-
4/2016-7 z dne 14. 10. 2016 za obratovanje obrata, ki lahko
povzroči večjo nesrečo (SEVESO).
Družba izpolnjuje zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih
dovoljenjih, ki jih je pridobila za emisije v vode in v zrak, za
skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega
tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje zahtev podeljenih
okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem
ugotavlja, ali se predpisane zahteve izpolnjujejo.
Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku
leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil na
način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja
svetlobnega onesnaženja. Ob koncu leta 2021 je bil izdelan
nov načrt razsvetljave s popisom svetilk, ki nadomešča načrt
iz leta 2019 in je objavljen na spletnih straneh družbe. Načrt
moramo obnavljati najmanj na 5 let oziroma ob spremembah.
Načrt smo posodobili zaradi nekaterih posegov v prostor
(gradnja nove skupine železniških tirov za potrebe terminala
avtomobilov), pri katerih smo dodatno vgradili svetila.
Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi
v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim
okoljevarstvenim dovoljenjem.
Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju
pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi, enako velja
tudi za število preseganj.
Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z
zakonodajnimi zahtevami.
Raven hrupa je skladna z zahtevami podeljenega
okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalcev
hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper,
Ankarana in Bertokov. Zaradi podaljševanja prvega pomola
smo skladno z zahtevami dodeljenega okoljevarstvenega
soglasja izvedli več meritev in rezultati so bili skladni z
zakonodajo. Opravljene so bile tudi prve meritve hrupa zaradi
novozgrajenega serminskega in bertoškega vhoda in rezultati
so bili skladni z zakonodajo.
Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda
iz malih sanitarnih čistilnih naprav so pokazale skladnost z
zakonodajnimi in okoljevarstvenimi zahtevami. V industrijski
odpadni vodi Pralnice kontejnerjev je, pri enem vzorčenju od
treh, parameter aluminij presegal mejno vrednost, vendar so
se izvedle aktivnosti zaradi katerih ocenjujemo, da je bil vpliv
na okolje minimalen (več v poglavju 23.12 Ravnanje z odpadno
vodo).
Družba ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje
(pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro železo, papir,
plastika, valjarniška škaja). Izvajali smo le pretovarjanje starega
železa, pri čemer so se izvedle meritve radioaktivnosti pošiljk,
vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle
meritve odpadne vode iz lovilcev olj.
V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi
lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur. List RS , št.
10/2019), smo v novembru začeli izvajati meritve. Za izvajanje
meritev smo pridobili pooblastilo s strani Uprave RS za jedrsko
varnost (URSJV), ki smo ji tudi že posredovali letno poročilo o
izvedenih meritvah.
Za opravljene inšpekcijske nadzore nismo prejeli odločb (več v
poglavju 23.5.4 Inšpekcijski pregledi).
Skladnost z internimi zahtevami
Na področju spremljanja celokupnega prahu je bil dosežen
zastavljeni cilj 200 mg/m
2
na dan; povprečna letna vrednost
je nekoliko višja od vrednosti v predhodnem letu, a je pod
vrednostjo zastavljenega cilja. Pri 118 meritvah je bilo
izmerjenih 7 preseganj, kar pa je več od zastavljenega cilja (cilj
5 preseganj).
Na področju spremljanja imisij delcev PM10 na celotnem
luškem območju je bil zastavljeni interni cilj dosežen.
Na področju energetike so bile dosežene želene vrednosti
pri specifični porabi fosilnega goriva in rabi pitne vode pri
izvajanju dejavnosti pristanišča, ni pa bila dosežena vrednost
pri porabi električne energije. Odstopanja pri ciljnih kazalnikih
so pojasnjena v posameznih poglavjih.
Sistem varovanja morja se vzdržuje in nadgrajuje na način, da
se zagotavlja doseganje zastavljenega cilja brez onesnaženj
zunaj luškega akvatorija.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|118
Na ravni družbe imamo pri zniževanju hrupa zastavljene interne
cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje na vseh treh straneh
pristanišča, kjer so postavljeni merilniki. Vrednosti internih
ciljev so bile določene glede na mejne vrednosti, opredeljene
v predhodni uredbi o emisijah hrupa. Kljub temu, da so se z
novo uredbo mejne vrednosti povišale, smo se odločili, da
vrednosti ciljev ne bomo spreminjali. V smeri Ankarana in
Bertokov dosegamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan,
večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v
smeri Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času.
Ocenjujemo, da bi v naslednjih letih zastavljeni cilj za večerni
hrup (sedaj prekoračen za 1 dB) ob vseh aktivnostih, naložbah
v elektrifikacijo in modernizacijo na prvi obali in prvem pomolu
lahko dosegli. Hkrati pa ocenjujemo, da zastavljeni cilj za
nočni hrup v smeri Kopra (sedaj prekoračen za 5 dB) kljub
vsem ukrepom ni realno dosegljiv. S pooblaščenim izvajalcem
meritev hrupa bomo izdelali modelne izračune, kakšna vrednost
internega cilja za nočno obdobje je realno dosegljiva.
Sistem čiščenja odpadnih voda na terminalu za živino smo
posodobili, meritve bodo izvedene v začetku leta 2022.
GRI GS 413-1
Na področju odpadkov je dosežen cilj več kot 91-odstotnega
deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov.
Na ravni družbe zagotavljamo opredeljeni intervencijski
čas gasilske enote (od sprejema obvestila do prihoda na
intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi
poškodbami, prav tako sta bila dosežena cilja popolne
preprečitve velikih industrijskih nesreč in popolne realizacije
inšpekcijskih odločb.
Dosežen je cilj, po katerem ni bil potreben niti en inšpekcijski
ali interni ukrep pri posegih v prostor.
Dosežen je tudi cilj na področju varovanja morja, saj ni bilo niti
enega primera onesnaženja morja zunaj luškega akvatorija.
Ohranili smo tudi razširjenost območja podvodnih travnikov
(Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na referenčno
obdobje leta 2018.
Komuniciranje z javnostmi
Rezultati javnomnenjske raziskave
Vsako leto se med okoliškim prebivalstvom opravi
javnomnenjska raziskava na temo zaznave in odnosa Luke
Koper do varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe.
Največ anketirancev je iz krajevnih skupnosti (KS) Semedela
ali Žusterna (49,4 %), KS Koper center (22,6 %), KS Bertoki
ali KS Hrvatini (15,9 %) in iz občine Ankaran (12,1 %). Vzorec
je v letih izvajanja raziskave ostal nespremenjen in zajema
vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi
prevladuje mnenje (91,0 %), da je Luka Koper kot gospodarska
družba uspešna/zelo uspešna.
Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci
lokalnega okolja:
- pristaniška dejavnost (34,9 %, v letu 2020 37,3 %),
- cestni promet (26,6 %, v letu 2020 27,7 %),
- industrija v Trstu (9,4 %, v letu 2020 11,5 %) in
- drugih virov industrijskega onesnaženja v slovenski Istri ni,
zato jih tudi ne omenjajo.
31,1 % anketirancev (v letu 2020 34,2 %) meni, da Luka Koper
srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili so oceno 3),
32,0 % (v letu 2020 32,9 %) jih meni, da precej dobro skrbi
za okolje (dodelili so oceno 4), in 19,6 % (v letu 2020 17,0 %)
jih meni, da zelo dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 5).
Nezadostno ali zadostno oceno je podelilo 11,0 % (v letu 2020
12,6 %) vprašanih. Vzpodbudno je, da se je povečal delež
anketiranih, ki menijo, da Luka Koper precej ali zelo dobro
skrbi za varovanje okolja (ocena 4 ali 5). Povprečna ocena (na
lestvici od 1 do 5) je v zadnjem letu rahlo zrasla, s 3,52 na 3,62.
ocena javnosti glede
okoljskega vpliva pristanišča
Pomembnejši dogodki na področju
komuniciranja z javnostmi
Na podlagi podpisanega Dogovora o izvajanju omilitvenih
ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na
okolje z Mestno občino Koper je bil ponovno izveden razpis
za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih
ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti
za leti 2021 in 2022. Na podlagi poročila Mestne občine Koper
je bilo do dodelitve sredstev upravičenih 12 objektov, preostali
imajo možnost prijave v naslednjem prijavnem roku. Celovita
sanacija je bila izvedena v enem primeru.
Vsako prejeto pritožbo na področju okolja obravnavamo
in jo poskušamo s pomočjo še drugih strokovnih področij
znotraj družbe uspešno rešiti. V primerih hrupnih ladij ladjarje
seznanjamo z ravnjo hrupa in jih pozovemo k ukrepanju, nato
pa jih seznanimo z rezultati analize učinkovitosti ukrepov za
zmanjšanje hrupa. Upravo Republike Slovenije za pomorstvo,
ki na ladjah izvaja inšpekcijske preglede ter dovoljuje vplutje,
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|119
smo prosili za pomoč pri reševanju problematike hrupnih ladij.
Tako smo v Port Information Guide (Port & terminal info book
| Port of Koper (luka-kp.si), že dodali zahtevo ladjarjem glede
zmanjševanja hrupa.
Zabeležene in obravnavane
okoljske pritožbe
Okoljske pritožbe se sprejemajo telefonsko, prek spletne
aplikacije in prek medijev. Skupaj je bilo zabeleženih 18 pritožb,
od tega petnajst na prekomeren hrup, ena na dim in smrad
iz vojaške ladje ob zagonu ladijskih motorjev, ena na plačilo
stroškov ob prevzemu odpadkov z ladij in ena na prašenje ob
pretovoru premoga.
Od skupno petnajstih pritožb, ki so bile povezane s
prekomernim hrupom oziroma hrupom prek vibracij, se jih je
sedem nanašalo na hrup ladij z območja Kopra, ena pa na hrup
zabijanja pilotov ob podaljševanju I. pomola. Preostalih sedem
pritožb pa je bilo povezanih s hrupom iz ankaranske smeri,
vendar tudi povezanih s hrupom ladij. V vseh primerih hrupnih
ladij smo se z zastopnikom ladjarja oziroma s poveljstvom ladij
poskusili dogovoriti, da ukrepa. Ker je vir hrupa na ladjah lahko
različen (npr. črpalke, ventilacija, dvigala, motor, vibracije),
so tudi ukrepi s strani ladjarja različni in različno učinkoviti.
V večini primerov ladjarji oziroma poveljstva ladij razumejo
GRI GS 413-1
GRI GS 307-1
našo problematiko, in če je mogoče oziroma jim to dopušča
možnost, prisluhnejo in urgirajo. Včasih je rezultat precej
opazen, se pa zgodi tudi, da ni učinka. V primeru pritožbe
povezane s hrupom ob zabijanju pilotov smo preverili rezultate
meritev hrupa, preverili smo čas izvajanja in nismo ugotovili
neskladij s prejetim okoljevarstvenim soglasjem.
Ena pritožba je bila prejeta zaradi dima in smradu, ki je nastal
ob zagonu motorjev vojaške ladje, privezane na potniškem
terminalu. Ob dogodku smo obvestili pristojnega pomorskega
inšpektorja, ki je opravil pregled na ladji, vendar nismo prejeli
povratne informacije.
Pritožba, ki se je nastala zaradi plačila stroškov ob prevzemu
odpadkov, je bila posledica dogovorov in medsebojnega
nestrinjanja med agentom ladje in špediterjem, a se je uspešno
zaključila. Stroški so bili poravnani.
Pritožba, povezana s prašenjem, je bila posledica prekladanja
izjemno suhega premoga v skladišču. Delo je bilo začasno
ustavljeno, saj je bilo treba tovor pred nadaljevanjem zmočiti.
Inšpekcijski pregledi
Pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih, niso bile
take narave, da bi lahko vplivale na okolje.
Inšpektorat
Datum uvedbe
seznanitev s
postopkom
Vsebina postopka Ugotovitve
Inšpektorat RS za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
Pregled ukrepov za pomoč pri omilitvi
posledic drugega vala epidemije covida-
Ni bilo ugotovljenih kršitev
Inšpektorat RS za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
Predmet nadzora je bila ocena stanja
požarne varnosti v objektih Upravna
stavba Luke Koper parkirna hiša arhiv ter
centralno skladišče
Ugotovljeno je bilo da je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem
delovanju varnostne razsvetljave v parkirni hiši do roka dne
kar je inšpekcijski pregled dne tudi potrdil na podlagi
zapisnika št --
Inšpektorat RS za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
Predmet nadzora pri zavezancu je stanje
požarne varnosti v prostorih VARNOSTNO-
NADZORNEGA CENTRA
Zavezancu se je za ugotovljene pomanjkljivosti izreklo opozorilo
na podlagi člena ZIN da mora do odpraviti dve
pomanjkljivosti in sicer pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju
varnostne razsvetljave ter pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju
sistema za odkrivanje in javljanje požara Oba ukrepa sta bila
realizirana kar dokazuje inšpekcijski zapisnik št -- z
dne
Inšpektorat RS za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
Namen inšpekcijskega nadzora je bil
ugotoviti zagotavljanje oskrbe z vodo za
gašenje v Luki Koper d d
V skladu s členom ZIN je bil izrečen rok za odpravo ugotovljenih
pomanjkljivosti in sicer dopolnitev vsebine dodatka k požarnemu
redu za objekte skupne rabe in izdelavo manjkajoče priloge –
evidenčne liste do Pridobiti je bilo treba manjkajoča
potrdila o brezhibnem delovanju zunanjega hidrantnega omrežja za
novozgrajeno razširjeno hidrantno omrežje ali za spremenjene ali
zamenjane dele hidrantnega omrežja v okviru dokončanih posegov od
leta do Rok odprave
Pomanjkljivosti sta bili odpravljeni z zapisnikom št
-- in dne z zapisnikom št -
-
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|120
Inšpektorat
Datum uvedbe
seznanitev s
postopkom
Vsebina postopka Ugotovitve
Inšpektorat RS za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
Namen inšpekcijskega nadzora je bila
odprava pomanjkljivosti s področja varstva
pred požarom na terminalu za živino
Izdana je bila odločba da je potrebno v PC Generalni tovori na
terminalu za živino posodobiti sistem za odkrivanje in javljanje požara
v skladu z zahtevo PRESOJE POŽARNE VARNOSTI št-PS junij
izdelane pri LOZEJ d o o Ajdovščina in pridobiti potrdilo o
brezhibnem delovanju sistema za odkrivanje in javljanje požara kar je
bilo izvedeno
Inšpektorat RS za okolje in prostor
Nadzor nad obratom večjega tveganja za
nastanek nesreče - SAVESO Pregledani
so bili podatki o obratu in upravljavcu
obrata večjega tveganja za okolje največje
količine prisotnih nevarnih snovi (SAVESO)
v obratu za leto opredelitve in ocena
nevarnosti večjih nesreč obratovanje in
vzdrževanje varnostno pomembnih naprav
usposobljenost zaposlenih za ravnanje ob
večjih nesrečah z nevarnimi snovmi
Na podlagi pregleda je bil postopek ustavljen z dnem ker ni
bilo ugotovljenih nepravilnosti
Inšpektorat RS za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami
Pregled ocene ogroženosti ter načrta zaščite
in reševanja organizacije ki začasno
najmanj mesecev skladišči nevarne
odpadke v količini ton in več je bil
izveden v Luki Koper INPO d o o
Posodobili smo oceno ogroženosti za območje pristanišča v katero
smo dodali možne scenarije nesreč Luke Koper INPO d o o in
postopek je bil z odločbo ustavljen
Inšpektorat RS za okolje in prostor
Nadzor nad izpolnjevanjem
okoljevarstvenih zahtev na področju
ravnanja z odpadki emisij snovi in toplote
v vode in glede obremenjevanja okolja s
hrupom
Ustno opozorilo na podlagi člena ZIN da se mora za vsako pošiljko
odpadkov v nadaljnjo predelavo prevzemniku zunaj RS zagotoviti
potrjen dokument iz Priloge VII Zavezanka je bila pozvana da ob prvi
pošiljki poslani na predelavo zunaj RS naslovnemu organu posreduje
kopijo pravilno izpolnjenega dokumenta iz Priloge VII Dodatno je bilo
potrebno naslovnemu organu posredovati poročilo o opravljenih prvih
meritvah za malo čistilno napravo KČN- saj je bila vgrajena na novo
GRI GS 306-1, 306-2, 102-11
Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih
Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja
je zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter
izboljševanje postopkov za ukrepanje. Na ravni družbe Luka
Koper, d. d., se letno pripravljajo in vzdržujejo seznami tveganj
tudi na področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem
obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem dogodku,
ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V tem poglavju so
povzeti in zabeleženi okoljski dogodki, vsi manjšega obsega, pri
katerih so bile posledice omejene na lokacijo samega nastanka
dogodka (npr. okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti so
obravnavane v poglavju 23.5.3 Zabeležene in obravnavane
okoljske pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je predstavljen v
poglavju 23.15.1 Statistika posredovanja na morju.
Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža in skladišči
nevarne snovi, nafto in njene derivate ter upravlja sredstva za
delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče. Pomemben
korak pri ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predstavljata
zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih dogodkov ter
izboljševanje postopkov za ukrepanje z letnimi aktivnostmi.
Izvedena je bila revizija ocen ogroženosti ter Načrta zaščite in
reševanja. Načrt bo uprava Luke Koper potrdila v začetku leta
2022. Sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje
več strokovnih področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih
ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta
poklicna gasilska enota Luke Koper in področje pristaniške
varnosti, po potrebi pa še enota varovanja morja, podjetje Luka
Koper INPO, d. o. o., prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ
Luke Koper ter druge enote skladno z NZR.
Na področju požarne varnosti je cilj zagotoviti ustrezen sistem
oskrbe in zadostno količino požarne vode na celotnem območju
pristanišča ter zagotavljati ustrezno posredovanje z gašenjem za
specifične objekte. V letu 2018 je področje investicij pripravilo
Načrt aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in
hidrantnega omrežja 2018–2023. V letu 2021 je bilo prenovljeno
hidrantno omrežja skladišč 20A-C, 21A-D, 22A-D in 26A-C
– II. faza. Sanacija hidrantnega in vodovodnega omrežja se bo
pospešeno izvajala tudi v letu 2022.
Poklicna gasilska enota (PGE), ki šteje 30 zaposlenih,
zagotavlja stalno, 24-urno dežurno službo. V svojem voznem
parku ima osem gasilskih vozil in sedem prikolic z različno
opremo. V letu 2021 je bilo z gasilskimi vozili prevoženih 51.318
km. Enota skrbi za operativno in preventivno delo na področju
požarne varnosti. Operativno gasilsko delo obsega gašenje in
reševanje ob vseh vrstah nesreč, nudenje medicinske pomoči
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|121
bolnim in poškodovanim ter izobraževanje in usposabljanje z
gasilsko reševalno opremo. V letu 2021 je enota posredovala
na 594 dogodkih.
Preventivno gasilsko delo, ki ga enota vsakodnevno izvaja po
celotnem pristanišču, je ključnega pomena za vzdrževanje
ustrezne stopnje požarne varnosti oziroma za preprečevanje
okoliščin, ki lahko povzročijo požar. Vse leto smo izvajali
preventivne obhode in kontrolne preglede objektov,
pregledovali hidrantno omrežje in sisteme za gašenje,
sodelovali pri obnovi in gradnji novih objektov, izobraževali
zaposlene na področju požarne varnosti in sodelovali pri
inšpekcijskih pregledih.
Redno usposabljanje poklicnih gasilcev je zelo pomembno
za vzdrževanje visoke ravni znanja in varnosti pri
intervencijah. Usposabljanje PGE poteka v gasilski šoli in
interno v lastni gasilski enoti. Zaradi epidemije covida-19
so bila usposabljanja izvedena v zmanjšanem obsegu. Na
obnovitvena usposabljanja v gasilski šoli smo napotili 17
poklicnih gasilcev. Na območju pristanišča smo izvedli 100
internih vaj z različno gasilsko tematiko.
Izvedli smo interno gasilsko vajo v luškem Centru za ravnanje
z odpadki. Na vaji smo simulirali požar na lokaciji zbiranja
odpadnega lesa.
Interna požarna vaja na luškem Centru za ravnanje z odpadki dne 18. 11. 2021
Regijska vaja zaščite in reševanja “Luka Koper 2021”
V soboto, 16. 10. 2021, je bila na območju pristanišča izvedena
regijska vaja zaščite in reševanja 'Luka Koper 2021'. Izvedba
vaje je bila načrtovana že v letu 2020, vendar je bila zaradi
epidemioloških razmer s koronavirusom večkrat preložena.
Namen vaje je bil v teoretičnem in praktičnem delu preveriti
vodenje in operativno delovanje ter sodelovanje, usklajenost in
ustreznost koncepta zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno
snovjo v železniškem prometu.
Cilji vaje so bili:
- preveriti zmogljivosti in ukrepanje sil za zaščito in reševanje
ob nesreči v Obalni regiji,
- preveriti komuniciranje in sodelovanje med posameznimi
reševalnimi enotami in službami,
- preveriti ustreznost vodenja intervencije in vzpostavitev
skupnega vodenja intervencije,
- preveriti organiziranost, opremljenost in usposobljenost sil
za zaščito in reševanje, ter izvajanje zaščitnih ukrepov ob
železniški nesreči.
Predpostavka vaje:
Do nesreče je prišlo na nivojskem prehodu KŽ 16/1, ko je
vlakovna kompozicija z nevarno snovjo trčila v avtocisterno z
nevarno snovjo. V trčenju se je avtocisterna močno poškodovala,
do poškodb je prišlo tudi na vlakovni kompoziciji. Na kraju trčenja
je prišlo do vkleščenja in poškodbe voznika ter kasneje do požara
v avtocisterni. Iz vlakovne kompozicije je iztekala nevarna snov.
Pri trčenju je bilo poškodovanih tudi nekaj drugih oseb.
Scenarij vaje je predvideval tudi dogodek s področja terorizma.
Pri scenariju so sodelovali področje pristaniške varnosti in
pripadniki specialne enote policije.
V skupino za načrtovanje vaje so bili imenovani predstavniki
enot, služb, organov in podjetij sodelujočih v vaji. Skupina za
načrtovanje je ključne zadeve usklajevala na več sestankih.
V vaji so sodelovali: Luka Koper, izpostava URSZR Koper, ReCO
Koper, Mestna občina Koper, Slovenske železnice, Gasilska
brigada Koper, Obalna gasilska zveza Koper (PGD Hrvatini,
Dekani, Pobegi-Čežarji), Zdravstveni dom Koper, Zdravstveni
dom Izola, Policija, Luka Koper INPO, Petrol, Uprava RS za
pomorstvo, Direkcija RS za vode, VGP Drava in republiški
preiskovalec železniških nesreč.
Vajo so ocenjevali inšpektorji IRSVNDN, izpostava Postojna,
in posamezni predstavniki enot in služb. Vaja je bila ocenjena
z oceno dobro, to pomeni dobro opravljeno delo v skladu
s pričakovanji.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|122
Statistika okoljskih dogodkov od do
GRI GS 306-1, 306-2
Število v
Število v
Število v
Opis dogodkov Izvedeni ukrep
Počena hidravlična cev vozil (zunanjih vozil in luške mehanizacije)
ali zaznan oljni madež na asfaltni površini
Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne ročne metle Urejeni so
ekološki otoki kjer so na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro
sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent
Puščanje luškega vodnega omrežja Sanacija počenih cevi
Puščanje in razlitje manjše količine naftnih derivatov okoli vozil Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne ročne metle na lokaciji
Neustrezno ravnanje z odpadki znotraj pristanišča Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi odpadki
Manjši požar začetek požara
V vseh primerih smo manjše lokalne začetke požara pogasili ter
uvedli dodatne ukrepe kjer je bilo potrebno
Izredni dogodki so bili vsi manjšega obsega, obvladovani in
sanirani na mestu nastanka, brez vplivov na okolje.
Predstavitev realizacije programov izboljšav
za boljše obvladovanje nenadzorovanih
dogodkov
V letu 2021 smo:
- izvedli več suhih vaj,
- sodelovali z gasilsko brigado Koper,
- izvedli združitev privezov D2 in jet ter tehnološke opreme za
priklop ladij za tekoče tovore,
- nabavili gasilsko vozilo za prevoz članov poklicne gasilske
enote Luka Koper,
- nabavili naslednjo gasilsko reševalno opremo: nosila za
prenos poškodovanih oseb, pnevmatsko membransko črpalko
za naftne derivate in voziček z orodjem,
- izvedli tehnično varovanje požarnih črpališč,
- v luškem Centru za ravnanje z odpadki dodatno namestili
kamero, uvedli dveurne obhode (zunaj obratovalnega časa) in
o tem vodili evidenco,
- izvedli regijsko vajo zaščite in reševanja ‚Luka koper 2021‘,
- nabavil elektro viličar za območje Ex.
V letu 2021 nismo:
- v celoti zaključili vgradnje sistemov aktivne požarne zaščite
(APZ) v objekt ‚centralne garderobe‘,
- zaključili posodobitve centra za ravnanje z odpadki INPO,
- v celoti zaključili izdelave projektne dokumentacije za nov
gasilski dom,
- v celoti obnovili in predelali hidrantnega cevovoda med
halama TH1 in TH2,
- v celoti nadomestili neustrezne opreme v eksplozijsko varni
(Ex) izvedbi na polnilnih mestih za goriva,
- v celoti zaključili požarnega javljanja na terminalu za živino,
- v celoti zaključili požarnega javljanja v skladiščih 22 A, B, C, D
na terminalu generalnih tovorov.
Programi izboljšav za boljše obvladovanje
nenadzorovanih dogodkov v letu
V letu 2022 bomo:
- zaključili vgradnjo sistemov aktivne požarne zaščite (APZ) v
objekt ‚centralne garderobe‘,
- zaključili ureditev požarnega javljanja na terminalu za živino,
- zaključili vgradnjo požarnega javljanja v skladiščih 22 A, B, C,
D na terminalu generalnih tovorov,
- zaključili obnovo in predelavo hidrantnega cevovoda med
halama TH1 in TH2,
- zaključili nadomeščanje neustrezne opreme v eksplozijsko
varni (Ex) izvedbi na polnilnih mestih za goriva,
- posodobili sistem APZ z novimi topovi za privez TC1,
- posodobili sistem hlajenja in gašenja na rezervoarjih za
metanol,
- nadaljevali postopk
e za izgradnjo gasilskega doma,
- si prizadevali za izboljšanje sodelovanja z gasilsko brigado
Koper in izvedbo skupnih gasilskih vaj za boljše sodelovanje
pri intervencijah,
- nadaljevali posodobitev centra za ravnanje z odpadki INPO in
projekte za selitev,
- izvajali naložbe v sanacijo hidrantnega in vodovodnega
omrežja v skladu z načrtom vzdrževanja in investicij,
- nabavili vozičke za premik vozil,
- nabavili ponjave za gašenje vozil,
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|123
- zamenjali dve prenosni gasilski črpalki,
- nabavili nadtlačni električni oz. baterijski ventilator,
- nabavili potopno črpalko za meteorne vode,
Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)
Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)
- nabavili transportne vozičke za prevoz gasilske opreme,
- pripravili študijo požarne varnosti zaradi pretovora in
skladiščenja vozil na alternativne pogone.
Emisijeimisije pri storitvah
Količina celokupnega prahu
v pristanišču
Predstavitev rezultatov meritev količine celokupnega prahu
znotraj pristanišča
Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2021 znašala
120 mg/m
2
na dan, kar je za 20 mg/m
2
več kot v letu 2020,
vendar je še vedno znotraj zastavljenega cilja. Pri 118 meritvah
je bilo zabeleženih 7 preseganj, kar je več od zastavljenega cilja
(cilj 5 preseganj), zato je cilj dosežen le delno. Vrednosti so bile
presežene na merilnem mestu vzhodno od deponije premoga
in železove rude v marcu in avgustu, na čelu II. pomola v
mesecu februarju, marcu, juniju in juliju ter na JV meji pri
stebru št. 500 v mesecu juniju.
Povprečne letne količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj
pristanišča
Celokupni prah v mg/m
2
dan
Ciljna vrednost v mg/m
2
dan
2019 2020 2021
120
100
200
104
Količina zdravju škodljivih prašnih delcev
Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja
prisotnost finega prahu z delci velikosti do 10 m (PM10) in
velikosti 2,5 m (PM2.5).
Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev
velikosti do 10 µm (PM10)
Merilne naprave za spremljanje finih prašnih delcev: merilno mesto št. 3 – LKP
Ankaran, merilno mesto št. 4 – LKP Koper, merilno mesto št. 2 – smer Bertoki
Rezultati meritev delcev PM10 iz merilnih naprav nameščenih
v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in LKP Koper),
se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.
zivetispristaniscem.si/.
Družba na spletni strani primerjalno prikazuje tudi rezultate
meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero
upravlja Agencija RS za okolje. Letne povprečne koncentracije
delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko
določeno vrednostjo 40 g/m3 in pod zastavljenim ciljem 30
g/m3. Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi
dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša
50 g/m3 in je lahko med letom presežena največ 35-krat.
Na vseh treh merilnih mestih so bile koncentracije nižje kot
v predhodnem letu in pod zakonsko mejo. Nekaj je bilo tudi
preseganj in sicer na merilnem mestu št. 2 – smer Bertoki je
bila mejna dnevna vrednost presežena 6-krat, na merilnem
mestu Ankaran-Rožnik 3-krat ter na lokaciji Potniški terminal
7-krat. Preseganja so bila zaznana tudi na merilnem mestu
Markovec, in sicer 6-krat. Tudi v tem primeru se zakonodajna
določila izpolnjujejo.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|124
Rezultati meritev PM10 (v μg/m
3
) na mejah pristanišča
Merilno mesto št – LKP Ankaran *
Merilno mesto št – smer Bertoki
Merilno mesto št – LKP Koper
*
Med letom so se na tem merilnem mestu zaradi kalibracije
instrumenta izvajale primerjalne meritve še z drugim
referenčnim instrumentom.
Preseganje dnevnih mejnih vrednosti po Sloveniji
Če primerjamo meritve, ki jih ARSO izvaja v različnih krajih
po Sloveniji, lahko vidimo, da se dnevna preseganja mejne
vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Največ preseganj
se opaža v zimskem času in so posledica večjih izpustov iz
domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna
hitrost vetra in nizka višina mešanja zraka.
Preseganja dnevne mejne vrednosti 50 μg m
3
za leto 2021 na različnih merilnih mestih po Sloveniji
merilno mesto jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec skupno
Celje bolnica
Celje Mariborska *
Celje Ljubljanska * *
Deskle
Hrastnik
Iskrba
Koper
Kranj
Ljubljana Bežigrad
Ljubljana BF * *
Ljubljana Celovška*
Ljubljana Vič * *
Maribor Titova
Maribor Vrbanski plato * * *
Murska Sobota Cankarjeva
Murska Sobota Rakičan
Nova Gorica Grčna
Nova Gorica Vojkova
Novo mesto
Ptuj
Trbovlje
Velenje
Zagorje
Žerjav * *
*
Premalo veljavnih meritev, informativni podatek
Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|125
Roža vetrov za obdobje januar-junij 2021 (levo), roža vetrov za obdobje julij-december 2021 (desno)
Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)
Hitrost vetra je izražena v enotah m s
-1
.
Leva slika prikazuje podatke za prvo polletje, ko smo meritve
izvajali z meteorološko postajo AMS 156, desna slika pa
prikazuje podatke za drugo polletje, ko so se meritve izvajale
z novo meteorološko postajo Lufft WS600-UMB, ki je
integrirana z merilnikom EDM365.
Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na
nekaterih drugih merilnih mestih po Sloveniji*
*
Podatki za leto 2021 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO.
Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do
2,5 µm (PM2,5)
V pristanišču spremljamo tudi delce PM 2,5 na dveh lokacijah
( Merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP
Ankaran). Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli.
Rezultati meritev PM2,5 (v g/m
3
) na mejah pristanišča
Merilno mesto št – LKP Koper
Merilno mesto št – LKP Ankaran *
Povprečne koncentracije delcev PM2,5 na obeh merilnih mestih
v pristanišču so pod zakonodajno vrednostjo 20 g/m
3
.
Hkrati tudi Agencija Republike Slovenije za okolje izvaja
meritve prašnih delcev PM2,5 na petih lokacijah po Sloveniji, in
sicer Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica, Maribor Vrbanski plato,
Iskrba ter Celje. Merilno mesto Iskrba je oddaljeno od večjih
onesnaževalcev in je namenjeno meritvam naravnega ozadja.
Na spodnjem grafu so prikazane letne koncentracije delcev
PM2,5 na omenjenih merilnih mestih.
Letne koncentracije delcev PM2.5 na različnih merilnih mestih v Sloveniji in
znotraj pristanišča za leto 2021
12
7
11
15
Mejna vrednost v μg/m
3
20
11
12
14
Letna povprečna vrednost PM 2.5 v μg/m
3
Lj-Bežigrad
Nova Gorica
Iskrba*
Merilno mesto št.
4-LKP Koper
Maribor-Vrbansko
plato
Celje-bolnica
Merilno mesto št.
3-LKP Ankaran
Vir http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
Izpusti snovi na ključnih izvorih
Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na
ključnih izvorih v pristanišču
Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena
organizacija v neposredni bližini vira nepremične naprave,
kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju
vagonov, tovornjakov). Na vsakem terminalu je več merilnih
mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja,
21 21
18
20
21
17
23
Mejna vrednost SLO zakonodaje v μg/m
3
15 17
22
19
22
15
26
18
20
24
16
22 22 22
20 19
16
Ljubljana Bežigrad
Maribor
Celje
Trbovlje
Luka KOPER-mesto št. 2 (Bertoki)
Luka KOPER-mesto št. 3 (LKP Ankaran)
Luka KOPER-mesto št. 4 (LKP Koper)
Markovec
2019 2020 2021
40
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|126
bodisi zaradi obsega in tipa pretovora bodisi zaradi sprememb
zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega
pretoka in posledično od vremenskih razmer. Rezultati so vsi
skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Mejna
dovoljena koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m
3
, saj je
vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.
Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih
Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki
se uporabljajo za tehnološke namene
Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se
uporabljajo za tehnološke namene. Rezultati obratovalnega
monitoringa kvalitete izpušnih plinov iz teh naprav so
predstavljeni v spodnjih tabelah in so skladni z zakonodajo.
Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave,
namenjene ogrevanju rezervoarjev v objektu za zbiranje ladijskih olj - kalužnici
Snov Največja vrednost Srednja vrednost Mejna vrednost
mgm
gh mgm
gh mgm
Dimno število
Ogljikov monoksid
Dušikovi oksidi izraž kot NO
Žveplovi oksidi izraž kot SO
Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene sušenju lesa na terminalu za les
Snov Največja vrednost Srednja vrednost Mejna vrednost
mgm
gh mgm
gh mgm
Ogljikov monoksid
Dušikovi oksidi izraž kot NO
Žveplovi oksidi izraž kot SO
Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave, namenjene ogrevanju rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov
Snov Največja vrednost Srednja vrednost Mejna vrednost
mgm
gh mgm
gh mgm
Ogljikov monoksid
Dušikovi oksidi izraž kot NO
Žveplovi oksidi izraž kot SO
0,7
0,7
4,1 4,2
1,6
1,6
0,7
7,7
2,0 2,6 1,2
8,0
1,4
4,9
8,4
1,2
3,5
11,0
2,7
6,3
0,5
1,9
0,9
5,9
20Mejna vrednost celotnega prahu pri pretoku nad 200 g/h
Silos-razkladalna/nakladalna postaja
Silos-razkladalna/nakladalna postaja
Sipki-vagonsko kamionska postaja (TH)
Glinica-pretovor
Kotna postaja EET-premog
Razdelilna postaja EET-premog
Razdelilna postaja EET-železo
Vagonska postaja EET-železo
Kotna postaja EET-železo
2019 2020 2021
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|127
Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki
se uporabljajo za sanitarne namene
Na območju pristanišča imamo 10 kurilnic, kjer se za namene
ogrevanja objektov in priprave tople sanitarne vode kot primarni
ali rezervni vir uporablja kurilno olje oz. UNP. Emisije iz teh
naprav preverja dimnikarska služba. Rezultati emisij v zrak so
skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave.
Predstavitev realizacije programov izboljšav
glede emisijimisij pri storitvah
V letu 2021 smo:
- nabavili napravo za uvrečevanje ‚big bag‘ za umetna gnojila
na terminalu za sipke tovore.
V letu 2021 nismo:
- zaključili posodobitve protiprašnega prhanja na obalnem
dvigalu MD3 na terminalu za premog in železovo rudo,
- nabavili grabilca za sipke tovore na terminalu za sipke tovore,
- v celoti zaključili zamenjave sesalnih protiprašnih sistemov
na objektu silosa in objektu hale TH na terminalu za sipke
tovore,
- vpeljali sistema vstopa v prostovoljno shemo ESI
(Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi motorji
in posledično manjšimi emisijami v zrak omogoča plačilo
nižje pristaniške pristojbine, saj so se v obdobju epidemije
ladijske pristojbine že znižale in posledično pobuda za
dodano znižanje ni bila smiselna.
Programi izboljšav glede emisijimisij pri
storitvah za leto
V letu 2022 bomo:
- nabavili grabilec za sipke tovore na terminalu za sipke tovore,
- na mostnem dvigalu (MD3) na terminalu za razsute tovore
posodobili protiprašno prhanje,
- uredili prašno zaščitno steno nakladalnega mesta ob silosu žit,
- vpeljali sistem ESI (Environmental Ship Index).
Podnebne spremembe in priložnosti
Ocenjuje se, da podnebne spremembe, ki so posledica emisij
toplogrednih plinov, z izrednimi dogodki, ki jih povzročajo,
v svetovnem in evropskem merilu močno vplivajo na
gospodarske izgube (po ocenah k temu prispevajo tri četrtine)
in družbene spremembe, čeprav vseh finančnih izračunov
posledic na družbo še nismo izdelali. V družbi smo prepoznali
GRI GS 102-11, 201-2
tveganja in priložnosti, povezana s podnebnimi spremembami
(upoštevali smo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne
posledice), in predvideli aktivnosti za zmanjševanje emisij,
kot tudi za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb.
Sistem obvladovanja tveganj je podrobneje opisan v poglavju
14 Obvladovanje tveganj in priložnosti. Predvidene aktivnosti
in usmeritve so integrirane v strateške in letne načrte družbe.
Cilji in kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami, so
prikazani v poglavjih 23.7.7 Predstavitev rezultatov meritev
emisij toplogrednih plinov in 23.10 Raba energije in energetska
učinkovitost in jih preverjamo kvartalno.
Podjetje lahko s svojim delovanjem povzroča pozitivne oziroma
negativne vplive, če ne izvaja ukrepov v smeri večje energetske
učinkovitosti, ne uporablja obnovljivih virov energije, ne
sledi sodobnim tehnologijam. Vplivi družbe v smislu emisij
toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na
lokalni ali nacionalni pa pomembni, saj prispevajo k doseganju
nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Družba
ni član združenj ali članstev, ki se ukvarjajo s problematiko
podnebnih sprememb, se pa zaposleni redno usposabljajo
in izobražujejo na tem področju. Izdelan je bil tudi kratek
animirani film za enostaven prikaz aktivnosti za varčno rabo
energentov in virov.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|128
Bistvenost: Socialni in okoljski vidiki
Glavna področja vpliva dejavnosti Luke Koper na okolje:
- emisije pri storitvah: hrup, plini, škodljive snovi
- ravnanje z odpadki
- ravnanje z odpadno in pitno vodo
- varovanje morja in biotske raznovrstnosti
- svetlobno onesnaževanje
- raba energije in energetska učinkovitost
- izredni dogodki in ukrepanje
Meritve, kazalniki in načini obvladovanja so podrobneje opisani v
trajnostnem poročilu.
Bistvenost: Finančni vidiki
Tveganje negativnega vpliva podnebnih sprememb na
dejavnost podjetja:
Fizična tveganja:
- Akutna: neurja, poplave, močni nalivi
- Kronična: dvigovanje morske gladine, pomanjkanje pitne
vode, višanje povprečnih temperatur
Tveganje prehoda:
- zakonodaja in okoljska politika: zahteva po uporabi
alternativnih goriv
- tehnološka tveganja: zamenjava mehanizacije
- tržna tveganja: opustitev določenih blagovnih skupin in
preference potrošnikov
- tveganje ugleda
Vir: povzeto po Evropska komisija: Smernice za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informacijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01)
Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti se ni
spremenil poslovni model družbe, strategija družbe pa je že
prilagojena in je usmerjena tudi k učinkoviti rabi energije,
zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov ter k uporabi
obnovljivih virov energije. Zavedamo se tudi priložnosti,
povezanih z učinkovito rabo virov, tudi v smeri prihrankov. Znano
je še dejstvo, da igrajo drevesa pomembno vlogo pri zajemanju
ogljikovega dioksida (CO
2
) iz ozračja, zato jih tudi v pristanišču,
kjer je le mogoče, sadimo ter tako vsaj delno kompenziramo
spremembe namembnosti zemljišč pri širitvah pristanišča.
Pri svojem delovanju potrebujemo pitno vodo za sanitarne in
tehnološke namene, kar je podrobneje opisno v poglavju 23.11
Upravljanje s pitno in podzemno vodo. Pri gradnji novih površin
upoštevamo poplavno ogroženost in gradimo na ustrezni
višini. Na področju človeških virov pa ocenjujemo, da se bo
moral mogoče zaradi dviga temperature ozračja v prihodnje
prilagoditi način dela na prostem.
V prihodnje lahko na podlagi sprejetega Nacionalnega
energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in evropskega
zelenega dogovora pričakujemo, da bo potrebno pospešeno
prehajati na alternativne pogone. Energetski in podnebni cilji
so v osnovi določeni na ravni EU, tj. kot cilji, ki jih mora doseči
EU kot celota. V strateških dokumentih družbe se zavzemamo
za doseganje ciljev na ravni Republike Slovenije.
Predstavljeni cilji o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na ravni EU in na ravni Slovenije
Vir: Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|129
Države, kot je RS, ki imajo relativno majhen energetski sistem
in visok izhodiščni delež OVE, napredujejo veliko težje kot
ostale (tudi v primeru večjih potencialov in razpoložljivih
finančnih virov), saj majhen delež OVE v prometu zahteva
veliko večje deleže pri toploti in elektriki, pogosto tudi
nedosegljive. Uvajanje OVE v prometu je tehnično namreč
izjemno zahtevno, saj je omejeno z različnimi standardi
(distributerji morajo v goriva primešavati biogoriva, npr. v
dizel se lahko primeša največ 7 % biodizla). Do leta 2025
načrtujemo v pristanišču izgradnjo za približno 6 MWp
sončnih elektrarn, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 %
električne energije za lastno porabo. Do leta 2030 načrtujemo
izgradnjo za približno 10 MWp sončnih elektrarn, kar
predstavlja približno 38 % trenutne porabe električne energije
vsega pristanišča. Pričakujemo izpolnitev zastavljenega cilja o
27-% porabi energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno
za Republiko Slovenijo.
Glede doseganja cilja o učinkoviti rabi energije (URE) smo v
fazi popisa in izračuna učinkov že izvedenih aktivnosti (v %)
glede na referenčno leto 2007, kajti v strateških usmeritvah
težimo k doseganju cilja na ravni republike Slovenije (vsaj
35%). V sklopu URE smo v letu 2020 vpeljali sistem
upravljanja z energijo skladno z ISO 50001, nadaljevali bomo
izvajanje energetskih pregledov, klasificirali smo luške objekte
v energetske razrede, zamenjali delež opreme in prešli na
električni pogon.
Prepoznana podnebna tveganja in priložnosti
T Zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni
EU in Slovenije
Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: tveganje prehoda –
okoljske politike ter pravna tveganja
Opis: K nastanku toplogrednih plinov pomembno prispeva
promet, zaradi česar se lahko pričakuje stopnjevanje
zakonodajnih pritiskov v smeri rabe alternativnih goriv. To
so goriva ali viri energije, ki se vsaj delno uporabljajo kot
nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prometa z
energijo, prispevajo k razogljičenju prometa ter izboljšujejo
okoljske parametre delovanja prometnega sektorja.
V prihodnosti lahko na podlagi sprejetega nacionalnega
energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in zelenega
dogovora pričakujemo, da bomo morali postopno nadaljevati
prehajanje na alternativne pogone. Evropska komisija je konec
marca 2021 sprejela nov cilj o zmanjšanju emisij toplogrednih
plinov, in sicer do leta 2030 za vsaj 55 % glede na raven iz
leta 1990. Slovenija si je za cilj zastavila 15-% zmanjšanje
emisij TPG v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z
emisijami, glede na leto 2005 in 27-% delež energije iz OVE.
Slednja cilja se bosta v prihodnjih letih najverjetneje uskladila
s ciljema EU.
Glede na trenutne napovedi je pričakovati dodatno
zaostrovanje ciljev tako na ravni EU kot Slovenije, v bodoče
pa lahko pride tudi do prenosa ciljev na povzročitelje emisij. V
primeru neskladnosti z zahtevami pa bi se lahko Luka Koper
soočila z globami, s tožbami ali pa z izgubo ugleda, kar bi lahko
povzročilo upad prometa.
Prilagajanje tem zahtevam bo za družbo pomenilo dodatne
finančne obremenitve za naložbe v zamenjavo opreme in
izgradnjo dodatne infrastrukture. Tak primer je zahteva
po zagotovitvi infrastrukture, ki bo ladjam v pristanišču
omogočila priklop na električno omrežje skladno z Uredbo o
vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu
na podlagi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za
alternativna goriva.
Časovni horizont: dolgoročen (10 let)
Verjetnost: srednja
Ocenjene posledice: Sprejemanje strožjih okoljskih politik z
namenom zmanjševanja negativnih vplivov na podnebje na
ravni države lahko podraži cene energentov za odjemalce,
med katere spada tudi Luka Koper (10-% dvig cen bi pomenil
0,7–1,0 milijona evrov). V bodoče bi se lahko uvedlo plačevanje
emisijskih kuponov za velike porabnike energije, država pa bi
lahko vpeljala tudi kazni v primeru nespoštovanja zavez glede
emisij. Družba trenutno nima na voljo dovolj informacij za
kvantifikacijo vplivov strožjih okoljskih politik.
Metode odzivanja: Na področju energetske učinkovitosti
smo v letu 2020 uvedli sistem upravljanja z energijo skladno
z ISO 50001. Za naložbo v infrastrukturo, ki bo ladjam v
pristanišču omogočila priklop na električno omrežje, smo že
pripravili idejno zasnovo, po kateri je okvirna vrednost naložbe
58 milijonov evrov, kar smo vključili tudi v Program razvoja
pristanišča 2021–2025, ki je bil 24. 2. 2021 potrjen na vladi
RS. Sklenjen je bil tudi sporazum z družbo ELES o izgradnji,
sofinanciranju in delitvi vlaganj za RTP 110/x kV Luka Koper
in priključni vod do pristanišča. Do leta 2030 v pristanišču
načrtujemo izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo
približno 4MWp, kar je izkazano med priložnostmi, saj bodo iz
tega naslova realizirani tudi prihranki pri porabi energentov.
Ocenjujemo, da bo postopno mogoče zamenjati obstoječe
dizelsko gnane terminalske vlačilce, ki so največji porabniki
goriva v pristanišču, z električno gnanimi terminalskimi vlačilci
(eTV) in dobaviti dodatne eTV zaradi povečanega pretovora,
vendar je ta tehnologija trenutno še v razvoju in je zato še
vedno cenovno neugodna. Postopek elektrifikacije terminalskih
vlačilcev tako predvidevamo med letoma 2027 in 2040.
Do leta 2030 je strošek postopnega prehoda na eTV grobo
ocenjen na 2,4 milijona evrov, do leta 2040 pa še na dodatnih
12,7 milijona evrov. V oceno sta zajeta razlika med nakupom
dizelsko gnanih terminalskih vlačilcev in električno gnanih
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|130
terminalskih vlačilcev, za katere se predvideva pocenitev, ter
izgradnja polnilnic.
Postopen prehod na osebna vozila in kombije na električni
pogon je na grobo ocenjen na 3,7 milijona evrov. V to oceno sta
zajeta razlika med nakupom klasičnih osebnih vozil in kombijev
z motorji na notranje izgorevanje in njihovih električnih
alternativ ter izgradnja polnilnic. Do leta 2025 je strošek
elektromobilnosti grobo ocenjen na 0,5 milijona evrov, do leta
2030 na dodatnega 0,5 milijona evrov, do leta 2040 pa še na
2,7 milijona evrov.
T Dvig morske gladine
Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje
(kronično)
Opis: Zaradi segrevanja Zemlje in taljenja ledenikov lahko
pride do dviga morske gladine, kar lahko povzroči poplavljanje
obal in skladiščnih površin ter uničenje tovora. V prihodnosti
bo morda zato treba izvesti premike cestne in železniške
infrastrukture ali pa to infrastrukturo dodatno zaščititi z
varovalnimi nasipi in zidovi. Za preprečitev škode so potrebni
spremenjeni pristopi h gradnji in prostorskemu načrtovanju
(npr. dvig površin, ki so poplavno ogrožene, na večjo
nadmorsko višino).
Časovni horizont: dolgoročen (10 let)
Verjetnost: majhna
Ocenjene posledice: Družba trenutno nima na voljo dovolj
informacij za kvantifikacijo tveganja.
Metode odzivanja: V sklopu DPN leta 2010 so bile izdelane
karte poplavne nevarnosti, gradnja pa se izvaja skladno z DPN,
ki opredeljuje zahteve glede nadmorske višine za različne dele
pristanišča. Družba vse naložbe v infrastrukturo izvaja skladno
z zahtevami DPN, ločeno pa ne spremlja, kolikšen del vrednosti
naložbe se nanaša na zagotavljanje večje poplavne varnosti.
T Pomanjkanje pitne vode
Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje
(kronično)
Opis: Podnebne spremembe na področju dejavnosti družbe
Luka Koper, d. d., bodo močno vplivale na vodne vire in
vodooskrbo v Sloveniji ter povzročile težave pri oskrbi s pitno
vodo predvsem v poletnem času. Zaradi dviga temperature
in povečanja pogostosti in trajanja vročinskih valov se
utegnejo spremeniti vzorci porabe energije in pogoji za njeno
proizvodnjo ter povečati potrebe po zelenih površinah v mestih
in na utrjenih površinah.
Časovni horizont: dolgoročen (10 let)
Verjetnost: srednja
Ocenjene posledice: Omejenost naravnih virov lahko povzroči
dvig cen teh dobrin. 10-% dvig cen vode bi pomenil dvig
stroškov družbe Luka Koper, d. d., za 0,05 milijona evrov.
Metode odzivanja: : Izvajajo se aktivnosti iz načrta sanacije
internega vodovodnega omrežja (družba Luka Koper, d. d., je
za te namene v preteklih dveh letih porabila 0,4 milijona evrov,
v prihodnjih treh pa bo za to namenila še 2,6 milijona evrov).
V primeru pomanjkanja pitne vode v pristanišču se izvedejo
aktivnosti iz načrta ukrepanja. Dnevno se sistemsko spremljajo
izgube pitne vode in v primeru puščanj se ukrepa. Na nekaterih
mestih imamo sistem požarne zaščite zasnovan na uporabi
morske vode ali vode iz vrtin, zaradi česar smo manj odvisni od
razpoložljivosti pitne vode za gašenje.
T Neurja in ekstremni vremenski pojavi
Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje
(akutno)
Opis: Povečana pogostost in jakost ekstremnih vremenskih
pojavov utegneta povečati škodo na tovoru in infrastrukturi ter
povzročiti gospodarsko škodo.
Časovni horizont: srednjeročen (5 let)
Verjetnost: srednja
Ocenjene posledice: V primeru večjih ujm in posledično vdora
vode v skladišča ter močnih neurij z vetrom lahko pride do
škode v višini 1,2 milijona evrov.
Metode odzivanja: Sklenjena so ustrezna zavarovanja
(družba Luka Koper, d. d., za zavarovanja nameni 0,9 milijona
evrov letno). Postavljen je merilni sistem za veter in sistem
obveščanja (vrednost naložbe 0,05 milijona evrov). Ukrepanje
je skladno z navodilom o preventivnih ukrepih in ukrepih ob
izrednih vremenskih razmerah.
T Naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na
pogoje dela
Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: fizično tveganje
(kronično)
Opis: Vročinskih valov je v poletnem času vse več, so vse daljši
in intenzivnejši, toplotne obremenitve vplivajo na produktivnost
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|131
zaposlenih in s tem na konkurenčnost družbe. Na delo v zaprtih
prostorih je vpliv manjši, narasla pa bo poraba električne
energije zaradi povečane uporabe klimatskih naprav. Skladno
s študijo Mednarodne organizacije dela
122
je največje toplotne
obremenitve pričakovati v naseljenih območjih podsaharske
Afrike, južne Indije, severne Avstralije in jugovzhodne Azije,
medtem ko bo Evropa predvidoma manj obremenjena.
Časovni horizont: dolgoročen (10 let)
Verjetnost: srednja
Ocenjene posledice: Družba trenutno nima na voljo dovolj
informacij za kvantifikacijo vpliva naraščanja povprečnih
temperatur na produktivnost.
Metode odzivanja: Nabavlja se premična oprema s
klimatskimi napravami. Zagotovijo se ustrezni prostori za
zaščito zaposlenih, kot so prostori za umik v senco, ter hladni
napitki in razvoz po deloviščih.
T Zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih
skupin zaradi podnebnih sprememb
Vrsta in podvrsta podnebnega tveganja: tveganje prehoda –
tržna tveganja
Opis: Zaradi regulatornih zahtev, ambicioznih okoljskih ciljev
in sprememb vedenja potrošnikov lahko pretovor nekaterih
blagovnih skupin upade. Najbolj izpostavljene blagovne skupine
so avtomobili (souporaba avtomobilov, zahteve po mobilnosti
brez emisij), energetski premog (večji vpliv okoljevarstvenih
organizacij lahko povzroči postopno opustitev rabe premoga
in prehod na druge vire) in hitro pokvarljivo blago, kjer lahko
pretovor upade zaradi neugodnih podnebnih sprememb v
Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu (suše, višanje temperature).
Časovni horizont: srednjeročen (5 let)
Verjetnost: srednja
Ocenjene posledice: Posledice so ocenjene na 4,5 milijona
evrov.
Metode odzivanja: Iskanje alternativnih blagovnih skupin in
tokov, spremljanje razmer na trgih.
ILO: Working on a WARMER planet, 2019
P Povečano povpraševanje ali pridobitev
nekaterih novih blagovnih skupin
Vrsta in podvrsta podnebne priložnosti: tržna priložnost
Opis: Zaradi regulatornih zahtev, ambicioznih okoljskih ciljev
in sprememb vedenja potrošnikov postajajo okolju prijazni
izdelki čedalje večja poslovna priložnost. Države se proti
podnebnim spremembam borijo s spodbujanjem trajnostne,
z viri gospodarne in nizkoogljične rasti, kar povečuje
povpraševanje po nekaterih novih blagovnih skupinah.
Pojavljajo se priložnosti za pretovor jeklenih polproizvodov
(nadomestitev železove rude in premoga), vetrnic, solarnih
panelov, baterij, električnih avtomobilov.
Časovni horizont: srednjeročen (5 let)
Verjetnost: velika
Ocenjene posledice: Priložnosti pomenijo 5,6 milijona evrov
dodatnih prihodkov na leto (za PC GT 1,7 milijona evrov in PC
TA 3,9 milijona evrov).
Metode odzivanja: Trženjske aktivnosti za pridobitev novih
poslov.
P Prihranki iz naslova energetske učinkovitosti
Vrsta in podvrsta podnebne priložnosti: priložnost –
učinkovita raba virov
Opis: Luka Koper, d. d., skrbi za izboljšanje kakovosti življenja
v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče,
in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da
pristanišče vpliva na okolje, se je Luka Koper v svojih politikah
zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti
tudi za prihodnje rodove. S svojim ravnanjem bo tako tudi
zmanjšala svoje vplive na podnebne spremembe, slednje pa je
lahko priložnost za znižanje operativnih stroškov poslovanja
oziroma pri porabi energentov.
Časovni horizont: dolgoročen (10 let)
Verjetnost: velika
Ocenjene posledice: Prihranek je na letni ravni v letu 2030
ocenjen na 1,6 milijona evrov, zmanjšanje izpustov TGP pa na
3.200 t.
Metode odzivanja: Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču
izgradnjo sončnih elektrarn s skupno zmogljivostjo približno
1,25 MWp, kar pomeni, da bomo proizvedli do 4 % električne
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|132
energije za lastno porabo. Pričakujemo, da bomo imeli do leta
2030 zgrajenih za približno 4 MWp sončnih elektrarn, kar
pomeni približno 14 % trenutne porabe električne energije
in približno 10 % predvidene porabe električne energije
celotnega pristanišča v letu 2030 ter omogoča zmanjšanje
izpustov TGP za približno 1.500 t CO
2
. Gradnja takega obsega
sončnih elektrarn v pristanišču je glede na danes poznane
podatke še ekonomsko upravičena. Pričakujemo, da bomo
dosegli zastavljeni cilj o 27-% deležu energije iz obnovljivih
virov. Elektrifikacija mostnih dvigal na pnevmatikah (RTG) je
ocenjena na 6,2 milijona evrov. V to oceno sta zajeta razlika
med nakupom dizelsko gnanih dvigal RTG in električno gnanih
dvigal eRTG ter izgradnja elektroenergetske infrastrukture.
Do leta 2025 je strošek postopnega prehoda na eRTG grobo
ocenjen na 3,3 milijona evrov, do leta 2030 pa še na dodatnih
2,9 milijona evrov. Postopek elektrifikacije dvigal RTG se bo
predvidoma zaključil do leta 2030. V povprečju se strošek
energenta pri prehodu z goriva na električno energijo zmanjša
za 50.000 evrov na leto za posamezno dvigalo RTG.
Predstavitev rezultatov meritev emisij
toplogrednih plinov
Iz opreme ter naprav za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo
fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, smo v letu
2021 zabeležili 30 kg puščanj, kar je bistveno manj kot v letu
2020 (247,1 kg).
Plini, ki jih obravnavamo v nadaljevanju, so še ogljikov dioksid
(CO
2
), metan (CH
4
) in di-dušikov oksid (N
2
O), ki nastajajo
kot posledica izgorevanja goriv zaradi delovanja pristaniške
mehanizacije, pri uporabi goriv za ogrevanje ter posredno
zaradi uporabe električne energije v pristaniških procesih.
Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in
seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim
potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni
učinek CO
2
. Znotraj pristanišča imamo tudi nepremično
opremo ter naprave za hlajenje in klimatizacijo, ki vsebujejo
fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, največji
sistemi za hlajenje pa delujejo s pomočjo amonijaka, ki ne
povzroča toplogrednega učinka. Koliko snovi med delovanjem
uide, najbolje pokaže količina snovi, ki jo je treba dopolniti v
napravo, o čemer poročajo pooblaščeni vzdrževalci naprav.
Emisije iz naprav omejujemo z rednimi vzdrževalnimi posegi,
rednim servisiranjem in pregledovanjem ter zajemanjem plinov
odsluženih naprav.
Postopek izračuna ekvivalenta CO
2
je povzet po standardu
SIST ISO 14064-1 Toplogredni plini – 1. del: Specifikacija z
navodilom za količinsko določanje in poročanje o emisijah
in odstranjevanju toplogrednih plinov na ravni organizacije.
Za leto 2021 smo izračunali ogljični odtis, ki vključuje
emisije, ki so nastale le zaradi izgorevanja fosilnih goriv pri
delovanju pristaniške talne mehanizacije in pri ogrevanju
GRI GS 305-1, 305-2, 305-6
stavb ter posredne emisije zaradi porabe elektrike na območju
pristanišča. Izračunavamo neposredne emisije toplogrednih
plinov iz virov, ki so v lasti družbe in pod njenim nadzorom
(obseg 1), in posredne emisije toplogrednih plinov iz virov,
ki nastanejo zaradi porabljene električne energije (obseg 2).
Uporabljeni faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2)
so povzeti po javno dostopnih nacionalnih podatkih sektorja
za okolje in podnebne spremembe Direktorata za okolje
Ministrstva za okolje in prostor (https://www.gov.si/assets/
organi-v-sestavi/ARSO/Podnebne-spremembe/Znacilne-
neto-kaloricne-vrednosti-in-emisijski-faktorji-za-leto-2021.
pdf) ter podatki letnih izpustov TGP na enoto proizvedene
električne energije, ki jih izdaja Center za energetsko
učinkovitost Inštituta Jožef Štefan (CEU IJS). Izračun emisij,
ki se sproščajo iz antipogenih sistemov je bil izveden s
pomočjo javnega dostopnega računala GHG Protocol (https://
ghgprotocol.org/ghg-emissions-calculation-tool).
Celokupna
poraba
(MWh)
Emisijski
faktor
[kgCO
ekv
kWh]
Celokupne
emisije
[kgCO
ekv
leto]
Direktne emisije (obseg )
Dizelsko gorivo
Lahko kurilno olje
Utekočinjen naftni plin - UNP
Električna energija - lastna
proizvodnja SE
Lesna biomasa
Toplogredni plini
Indirektne emisije (obseg )
Električna energija
SKUPAJ
Celokupna
poraba
(MWh)
Emisijski
faktor
[kgCO
ekv
kWh]
Celokupne
emisije
[kgCO
ekv
leto]
Direktne emisije (obseg )
Dizelsko gorivo
Lahko kurilno olje
Utekočinjen naftni plin - UNP
Električna energija - lastna
proizvodnja SE
Lesna biomasa
Toplogredni plini
Indirektne emisije (obseg )
Električna energija
SKUPAJ
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|133
Celokupna
poraba
[MWh]
Emisijski
faktor
[kgCO
ekv
kWh]
Skupne
emisije
[kgCO
ekv
leto]
Direktne emisije (obseg )
Dizelsko gorivo
Lahko kurilno olje
Utekočinjen naftni plin - UNP
Električna energija-lastna
proizvodnja SE
Lesna biomasa
Toplogredni plini
Indirektne emisije (obseg )
Električna energija
SKUPAJ
V letu 2005 je Luka Koper, d. d., za svoje delovanje ustvarila
14.945.549 kgCO
2
ekv, v letu 2021 pa 22.926.155 kgCO
2
ekv, kar
pomeni 53,4-% povečanje emisij TGP pri 74,5-% povečanju
ladijskega prometa.
Luka Koper bo z učinkovito rabo energije ter nadaljnjimi
investicijami v pridobivanje energije iz obnovljivih virov sledila
ciljnem NEPN-a za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
Izhodiščna specifična vrednost je bila določena pri vrednosti
emisij na pretovorjeno tono blaga iz leta 2017, ko smo
omenjeno količino prvič poročali v okviru poročila GRI.
Emisije toplogrednih plinov
Skupne emisije so se v primerjavi z letom prej zvišale za 6,9
odstotka. Kljub povečanemu ladijskemu pretovoru (+6,5 %) so
se tudi celotne količine emisij povečale, predvsem zaradi večje
porabe električne energije. V letu 2021 dosegamo zastavljene
specifične ciljne vrednosti.
GRI GS 305-7
Rezultati meritev emisij hlapnih spojin
Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin
Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne
dejavnosti manipulacije na terminalu tekočih tovorov (npr.
polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev,
dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji zaradi svojih
karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje
odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati,
vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega
urada za okolje (EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri
tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste
in količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih
vrednosti na tem področju ni.
Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu za tekoče tovore
0,000450 %
0,000434 %
0,000448 %
0,000029 %
0,000029 %
0,000029 %
0,000810 %
0,000810 %
0,000810 %
0,000350 %
0,000342 %
0,000342 %
0,0 %
0,0 %
0,0 %
2019 2020 2021
Plinsko olje
O-ksilen
JET gorivo
Metanol
Stiren
Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih
tovorov v letu 2021 so znašale za plinsko olje 2.810,8 kg,
O-ksilen 77,9 kg, JET gorivo 20,7 kg in metanol 566,8 kg. Stiren
pa se v letu 2021 ni pretovarjal.
Na terminalu za tekoče tovore se nahaja tudi naprava s
kriogenim hlajenjem (VRU-vapor recuperation unit) in je
namenjena zajezitvi hlapov, ki nastanejo pri polnjenju vagonov
in kamionov. Izmerjene emisije v zrak iz navedene čistilne
naprave so bile znotraj zakonskih mej.
Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti naprave
VRU na terminalu tekočih tovorov
Snov
Največja
vrednost
Srednja
vrednost
Mejna
vrednost
mgCm
gCh mgCm
mgCh mgCm
TOC*
Metanol
*
celotni organski ogljik
Direktne emisije [kgCO2ekv/leto]
Indirektne emisije [kgCO2ekv/leto]
Specifične emisije [kgCO2ekv/t]
Cilj 2017-2021 [kgCO2ekv/t]
2019 2020 2021
12.335.750
10.590.405
12.250.823
9.543.057
15.917.431
10.239.189
1,244
1,12 1,12
1,171
1,12
1,186
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|134
Ravnanje z odpadki
GRI GS, 306-1, 306-4, 306-5
GRI GS 306-2, 306-3, 306-4, 306-5
Posledica delovanja pristanišča je nastanek raznovrstnih
odpadkov, ki se ločeno zbirajo in predelujejo oz. predajajo
pooblaščenim organizacijam. Odpadki, ki nastajajo v Luki
Koper, d. d., zaradi dejavnost se evidentirajo glede na izvor
odpadkov in sicer luški odpadki (nevarni, nenevarni, mešani
odpadki), ladijski odpadki (nevarni , nenevarni, mešani
odpadki) in gradbeni odpadki.
Center za ravnanje z odpadki
Center za ravnanje z odpadki – območje za kompostiranje
V letu 2021 se je v luškem Centru za ravnanje z odpadki, ki ga
upravlja hčerinsko podjetje Luka Koper INPO, d. o. o., predelalo v
kompost 388 ton odpadkov, ki jih je proizvedla Luka Koper,d.d.
Center za ravnanje z odpadki – območje za skladiščenje nevarnih odpadkov
Ker se v objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter
v Centru za ravnanje z odpadki nahajajo določene količine
nevarnih odpadkov, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja
okolja večjega obsega (IED naprava), je bilo za oba objekta v
letu 2021 pridobljeno dovoljenje.
Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za
pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih kovin,
odpadne plastike in valjarniške škaje. Izvor teh odpadkov so
večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države
nečlanice EU. V Luki Koper se blago oz. tovor, v tem primeru
odpadki, izrecno skladišči samo do prihoda ladje. Za družbo
blago oz. odpadki predstavljajo tovor kot vsak drug, ki potuje
skozi pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden
od členov transportno-logistične verige. Odpadne kovine, ki
se pretovarjajo, se uvrščajo med nenevarne odpadke. Skupaj
se je v letu 2021 pretovorilo 44.229 ton odpadnih kovin
klasifikacijske številke 19 12 02 (železne kovine) in 12 01 01
(opilki in ostružki železa). Pošiljkam odpadnih kovin se je
izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk,
vodila evidenca, izvedli so se preračun emisij praha in meritve
emisij odpadne vode.
Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za
predelavo po R-3 odpadnega papirniškega mulja, ki se pomeša
z vodo in nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje
prašenja. V letu 2021 se je porabilo 1.056 ton papirniškega
mulja, kar je 465,64 tone manj kot v predhodnem letu. Manjša
poraba je posledica zmanjšanega obsega pretovora premoga.
Rezultati s področja ravnanja z odpadki
Na območju pristanišča se je v letu 2021 zbralo skupaj nekaj
več kot 5.241 t odpadkov, od tega 3.435 t ločeno zbranih
odpadkov (nevarni – 481 t, nenevarni – 2.954 t), 235 t mešanih
komunalnih odpadkov in 1.571 t ladijskih odpadkov (nevarni
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|135
– 849 t, nenevarni - 613 t, vključno z mešanimi komunalni
odpadki - 109 t) (slika 41). Gradbeni odpadki niso všteti v
zbrano količino in so prikazani ločeno v nadaljevanju.
Zbrani nevarni in nenevarni odpadki se iz luškega Centra za
ravnanje z odpadki oddajo v nadaljnje ravnanje pooblaščenim
organizacijam, ki imajo ustrezna dovoljenja za transport,
predelavo ali odstranjevanje odpadkov in so vpisani v sezname
na Agenciji RS za okolje (ARSO).
Razčlenitev luških nevarnih in nenevarnih odpadkov (brez ladijskih in gradbenih odpadkov) glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2021
Ravnanje z odpadki
Nevarni odpadki ( t) Nenevarni odpadki ( t)
tone Postopki predelave ali odstranjevanja tone Postopki predelave ali odstranjevanja
Ponovna uporaba Metoda ponovne uporabe – se ne uporablja Metoda ponovne uporabe – se ne uporablja
Recikliranje R R – se ne reciklirajo R R R – se ne odlagajo
Kompostiranje Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali
Predelava vključeno z energijsko predelavo D D – se ne odlagajo D D – se ne odlagajo
Sežiganje
Direktnega oddajanja v sežig ni Podatkov o
nadaljnjem ravnanju prevzemnikov ni
Direktnega oddajanja v sežig ni Podatkov o
nadaljnjem ravnanju prevzemnikov ni
Globoko vbrizgavanje Metoda globokega vbrizgavanja – se ne uporablja Metoda globokega vbrizgavanja – se ne uporablja
Odlaganje Metoda odlaganja – se ne uporablja D – Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo
Skladiščenje na mestu nastanka
Metoda skladiščenja na mestu nastanka –
se ne uporablja
Metoda skladiščenja na mestu nastanka –
se ne uporablja
Drugo
Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje
z odpadki ki zagotavljajo postopke predelave ali
odstranjevanja – se ne odlagajo
Zbiranje pri specializiranih podjetjih za ravnanje
z odpadki ki zagotavljajo postopke predelave ali
odstranjevanja – se ne odlagajo
Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)
Transport nevarnih odpadkov iz pristaniških dejavnosti (brez ladijskih odpadkov)
Dejavnost Količin ton
Prevoz nevarnih odpadkov
Uvoženi nevarni odpadki
Izvoženi nevarni odpadki
Nevarni odpadki obdelani
Količine odpadkov, zbranih v pristanišču
Ločeno zbrani odpadki v tonah
Ladijski odpadki v tonah
Mešani komunalni odpadki v tonah
2019 2020 2021
118
107 109
1.300
1.300
985
985
849
849
Količina mešanih odpadkov se je v 2021 v primerjavi z letom
2020 nekoliko povečala, vendar približala letu 2019. Nihanja
pripisujemo Covid epidemiji in večji odsotnosti zaposlenih v
letu 2020.
Gradbeni odpadki
V letu 2021 je nastalo 10.053 ton nenevarnih gradbenih
odpadkov, vrste so prikazane v spodnjem grafu.
Količina in vrste gradbenih odpadkov v letu 2021
Zemljina in kamenje v tonah
Bitumenske mešanice (asfalt) v tonah
Beton v tonah
Mešanice gradbenih odpadkov v tonah
Mešanica betona v tonah
Ploščice in keramika v tonah
6.826,682.367,22
420,22
267,51 169,76
1,72
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|136
Razčlenitev nastalih gradbenih nevarnih in nenevarnih odpadkov (brez ladijskih in luških) glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2021
Ravnanje z odpadki
Nevarni odpadki Nenevarni odpadki ( t)
tone Postopki predelave ali odstranjevanja tone Postopki predelave ali odstranjevanja
Ponovna uporaba Ni nastalih odpadkov ki bi se ponovno uporabilo R-– se ne odlagajo
Recikliranje Ni nastalih odpadkov ki bi se reciklirali R- R R- se ne odlagajo
Kompostiranje Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali
Predelava vključeno z
energijsko predelavo
Ni nastalih odpadkov ki bi se predelali z energijsko
predelavo
Ni nastalih odpadkov ki bi se predelali z
energijsko predelavo
Sežiganje Ni nastalih odpadkov ki bi se sežigali Ni nastalih odpadkov ki bi se sežigali
Globoko vbrizgavanje Ni nastalih odpadkov ki bi se globoko vbrizgavali
Ni nastalih odpadkov ki bi se globoko
vbrizgavali
Odlaganje Ni nastalih odpadkov ki bi se odlagali D– Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo
Skladiščenje na mestu
nastanka
Ni nastalih odpadkov ki bi se skladiščili na mestu
nastanka
Metoda skladiščenja na mestu nastanka
se ne uporablja
Drugo
Ni nastalih odpadkov ki bi bili podvrženi drugim
metodam ravnanja
Ni nastalih odpadkov ki bi bili podvrženi
drugim metodam ravnanja
Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (g ov.si)
Ladijski odpadki
V letu 2021 smo prevzeli 1.571 t ladijskih odpadkov (nevarni
– 849 t, nenevarni - 613 t, vključno z mešanimi komunalni
odpadki - 109 t) (slika). Večina ladijskih odpadkov se uvršča
med nevarne odpadke. Ladijski odpadki predstavljajo največji
delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska
(kalužna) olja z različno vsebnostjo vode, kuhinjske odpadke I.
kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd.
Letne količine odpadkov, prevzetih z ladij
Mešani komunalni ladijski odpadki v tonah
Nevarni ladijski odpadki v tonah
2019 2020 2021
118
107
109
1.300
985
849
Vrste in delež ločeno zbranih nevarnih ladijskih odpadkov v letu 2021
*Ladijska kalužna olja v tonah
*Z oljem onesnažena voda v tonah
Kuhinjski odpadki z ladij - I. kategorija v tonah
*Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe v tonah
*Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi v tonah
*Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi v tonah
*Ostalo v tonah
666.670,00
94.380,00
60.640,00
14.608,00
5.659,00
4.820,00
2.144,00
V letu 2021 so največji delež med nevarnimi ladijskimi
odpadki predstavljala ladijska kalužna olja (slika), ki so bila
vsa predana pooblaščeni organizaciji v tujino, vsi ostali
nevarni ladijski odpadki pa so bili predani pooblaščenim
organizacijam v Sloveniji.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|137
Razčlenitev nastalih ladijskih nevarnih in nenevarnih odpadkov glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2021
GRI GS 306-1, 306-2
Ravnanje z odpadki
Nevarni odpadki Nenevarni odpadki
tone Postopki predelave ali odstranjevanja tone Postopki predelave ali odstranjevanja
Ponovna uporaba
Ni nastalih odpadkov ki bi se ponovno
uporabilo
Ni nastalih odpadkov ki bi se ponovno uporabilo
Recikliranje Ni nastalih odpadkov ki bi se reciklirali Ni nastalih odpadkov ki bi se reciklirali
Kompostiranje Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali Ni nastalih odpadkov ki bi se kompostirali
Predelava vključeno z
energijsko predelavo
D- D-– se ne odlagajo
Ni nastalih odpadkov ki bi se predelali z
energijsko predelavo
Sežiganje Ni nastalih odpadkov ki bi se sežigali Ni nastalih odpadkov ki bi se sežigali
Globoko vbrizgavanje
Ni nastalih odpadkov ki bi se globoko
vbrizgavali
Ni nastalih odpadkov ki bi se globoko
vbrizgavali
Odlaganje Ni nastalih odpadkov ki bi se odlagali D– Odlaganje v ali na zemljo – se odlagajo
Skladiščenje na mestu
nastanka
Ni nastalih odpadkov ki bi se skladiščili na
mestu nastanka
Metoda skladiščenja na mestu nastanka se ne
uporablja
Drugo
Odpadki ki so podvrženi drugim metodam
ravnanja – se ne odlagajo
Odpadki ki so podvrženi drugim metodam
ravnanjaD-– se ne odlagajo
Vir
podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)
Ločeno zbrani odpadki v pristanišču
Zastavljeni cilj 91 odstotkov ločeno zbranih odpadkov je bil
presežen za dobra dva odstotka (slika), predvsem zaradi
večjega odvoza odpadka iz usedalnika na terminalu premoga in
železove rude, železniških pragov, odvoza razrezanega dvigala
na terminalu sipkih tovorov in čiščenja ‚železja‘ po pristanišču.
Delež ločeno zbranih odpadkov, brez ladijskih odpadkov
Odstotek ločeno zbranih odpadkov
brez ladijskih odpadkov
Cilj
2019 2020 2021
93,6 %
91 %
89 % 91 %91 %
91 %
Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov v letu 2021
Skupna količina odpadkov, ki se odlagajo in količina odpadkov, ki se ne odlaga
Odlaganje (t) Ne odlaganje(t)
Ladijski odpadki - nevarni
Ladijski odpadki - nenevarni
Luški odpadki - nevarni
Luški odpadki - nenevarni
Gradbeni odpadki -nevarni
Gradbeni odpadki - nenevarni
Skupaj
Predstavitev realizacije programov izboljšav
glede ravnanja z odpadki
V letu 2021 smo:
- spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
- spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
- spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z
odpadki,
- spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških
odpadkov,
- izvajali notranje kontrole procesa,
- revidirali obrazce za prevzem ladijskih odpadkov glede na
zahteve Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih
zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi
Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES,
- na pristojna ministrstva podali pobudo za spremembo
obračuna prevzema ladijskih odpadkov glede na nove zahteve
Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za
oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in
razveljavitvi Direktive 2000/59/ES,
- revidirali Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov
Evidenca o nastalih (povzročenih) odpadkov
na območju Luke Koper v tonah
Lesena embalaža
Železo in jeklo
Snovi neprimerne za uporabo
Odpadki iz peskolo-usedalnik EET
Les (železniški pragovi)
Mešani komunalni odpadki
Železne kovine
Žagovina, oblanci, sekanci
Papir in kart. embalaža
Z oljem onesnažena voda iz …
*Ostalo (manjše količine nevarnih
in nenevarnih odpadkov)
Odpadki, ki vsebujejo druge …
Druga goriva, tudi mešanice
Kovinska embalaža
Plastična embalaža
Kosovni odpadki
Svinčeve baterije
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|138
tovora v koprskem pristanišču, ki nadomešča načrt iz leta
2018; potrdila ga je Agencija RS za okolje,
- nadaljevali pripravo gradiva za pridobitev dovoljenj za mletje
luškega odpadnega lesa v sekance in za njihovo uporabo za
namene ogrevanja,
- sklenili novo pogodbo na področju kopenskih odpadkov med
matično družbo in odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o.,
glede opravljanja storitev prevzemanja odpadkov, ki nastajajo
na kopenskem območju pristanišča,
- uvedli tehtanje kopenskih odpadkov pred prevzemom s strani
zbiralca Luke Koper INPO, d. o. o.,
- pričeli odstranjevanje iztrošene luške mehanizacije in
opreme; postopki aktivno potekajo, zato naj bi se aktivnost po
načrtu zaključila v letu 2022.
V letu 2021 nismo:
- v celoti odstranili in poslali na uničenje iztrošene oz. odpisane
luške mehanizacije in vozil, saj gre za obsežen in kompleksen
projekt,
- posodobili in sistemsko uredili ekoloških otokov za ločeno
zbiranje odpadkov.
Emisije hrupa – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)
GRI GS 413-1, 413-2
Programi izboljšav pri ravnanju z odpadki v
letu
V letu 2022 bomo:
- odstranili in poslali na uničenje iztrošeno oz. odpisano luško
mehanizacijo in vozila,
- vpeljali ekološke otoke in sistemsko uredili ločeno zbiranje
odpadkov,
- zaključili revizijo pogodbe na področju prevzema ladijskih
odpadkov, sklenjene med matično družbo in odvisno družbo
Luka Koper INPO, d. o. o.,
- nadaljevali aktivnosti, ki se nanašajo na tehtanje kopenskih
odpadkov,
- uvedli tehtanje prevzetih ladijskih odpadkov,
- spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
- spremljali trend povprečne cene na enoto prevzete/oddane
vrste odpadka,
- spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
- spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z
odpadki,
- spremljali število reklamacij na prevzem luških odpadkov,
- spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških
odpadkov,
- izvajali notranjo kontrolo procesa,
- programsko izboljšali vodenje evidenc na področju odpadkov
(evidentiranje, tehtanje, obračunavanje …),
- zaključili posodobitev obrata za zbiranje ladijskih kalužnih
vod in olj,
- zamenjali strešno kritino iz salonitnih plošč.
Emisije hrupa
Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup.
Merilna mesta za izvajanje kontinuiranih meritev hrupa.
Meritve hrupa se izvaja neprestano, čeprav je zakonsko
predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta. Rezultate
meritev prikazujemo na spletni strani pristanišča (http://www.
zivetispristaniscem.si/).
Vsako leto se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa.
Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za leto 2021 so
prikazani v nadaljevanju.
Rezultati s področja emisij hrupa
Rezultati so grafično prikazani v obliki karte hrupa, na kateri so
upoštevani vsi luški viri hrupa, vključno s prometom. Ladje in
drugi zunanji viri hrupa niso zajeti.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|139
Karta hrupa za dnevni in nočni čas v letu 2021
Vrednosti ravni hrupa za območje pristanišča, izmerjene na
lokacijah vseh treh stacionarnih merilnih postaj, in povprečne
letne izmerjene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli. V njej so
prikazane izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet,
pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa, locirani
zunaj pristanišča, gradbena dela). Meritve in karte hrupa kažejo,
da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni
obronki mesta Koper, zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa
usmerjene v zmanjševanje hrupa v smeri Kopra.
V letu 2017 je bil zaznan trend zmanjševanja števila privezanih
ladij, kar je mogoče pripisati dejstvu, da so se privezovale
čedalje večje in bolj natovorjene ladje. Najbolj je to bilo
izrazito na kontejnerskem terminalu, kjer so se vezale vedno
večje ladje, tako imenovane matice. V letih 2019 in 2020 pa
se je prihod ladij zmanjšal tudi zaradi pandemije covida-19.
Pričakujemo, da se bo število ladij v naslednjih letih spet
nekoliko povečevalo (npr. ponoven prihod potniških ladij).
Število privezanih ladij v pristanišču po letih
Leto
Število ladij
Povprečne letne ravni hrupa iz vseh virov na meji pristanišča, izmerjene na stacionarnih merilnih napravah na mejah pristanišča (v dBA)
Smer Bertoki Smer Ankaran Smer Koper Smer Bertoki Smer Ankaran Smer Koper Smer Bertoki Smer Ankaran Smer Koper
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
V
L
V
L
V
L
V
L
V
L
V
L
V
L
V
L
V
L
N
L
N
L
N
L
N
L
N
L
N
L
N
L
N
L
N
L
DVN
L
DVN
L
DVN
L
DVN
L
DVN
L
DVN
L
DVN
L
DVN
L
DVN
Legenda: L
D
- dnevna raven hrupa, L
V
- večerna raven hrupa, L
N
- nočna raven hrupa, L
DVN
- raven hrupa dan–večer–noč
Luka Koper ima za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želi
doseči ali ohranjati pred prvimi stanovanjskimi objekti,
zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz
pristanišča, vključno z ladjami:
- nočna raven hrupa: 48 dBA,
- dnevna raven hrupa: 58 dBA,
- večerna raven hrupa: 53 dBA.
Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred
prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov znotraj
zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi
stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra. Cilja pa se
ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi
stanovanjskimi objekti mestnega jedra Kopra.
Rezultati meritev za leto 2021 (vsi viri hrupa, pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z internimi cilji
leto
SMER enota interni cilj realizacija doseganje internega cilja
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki dB DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran dB DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper dB NE
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki dB DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran dB DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper dB DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki dB DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran dB DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper dB NE
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|140
V nadaljevanju pa so prikazani še rezultati ravni hrupa brez
ladij pred prvimi stavbami zunaj pristanišča, pri katerih je
prikazana skladnost z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi.
Rezultati meritev za leto 2021 (hrup brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z zakonodajo
leto
SMER enota
zakonsko
določena
vrednost
realizacija
skladnost z
okoljevarstvenim
dovoljenjem glede
emisij hrupa
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki dB DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran dB DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper dB DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki dB DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran dB DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper dB DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki dB DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran dB DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper dB DA
Vse še dodatno izvedene meritve hrupa v letu 2021 so bile
skladne z zahtevami dovoljenj in zakonodaje:
- Opravljene meritve hrupa ob zabijanju pilotov pri
podaljševanju I. pomola. Meritve so vključevale oba izvajalca
del in različne velikosti uporabljenih pilotov. Prav tako se
bile opravljene meritve vibracij. Vsi piloti so se vgradili z
vibracijsko tehniko in ne več s klasično zabijalno tehniko.
Klasično zabijanje pilotov se je izvedlo le v zaključni fazi
postavitve posameznega pilota, kar je pripomoglo k bistveno
nižji ravni hrupa. Izvajalca sta za klasično zabijanje pilotov
zagotovila še zvočno izolacijo.
- Opravljene prve meritve hrupa na dveh novih vhodih v Luko
Koper – Sermin in Bertoki.
- Opravljene meritve hrupa pri pretovoru tovora HBI – Hot
Briquetted Iron.
- Opravljene meritve hrupa in vibracij ventilacije na skladišču 5
na terminalu za hlajene tovore.
Podaljševanje I. pomola
Serminski vhod
Bertoški vhod
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|141
Predstavitev realizacije programov izboljšav
za zmanjševanje ravni hrupa
Na letni ravni se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v
katerem se opredelijo aktivnosti, odgovorne osebe za izvedbo
GRI GS 413-1, 413-2
ter roki izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja
hrupa v letu 2021 so prikazani v tabeli. Za navedene
aktivnosti zmanjševanja hrupa je družba v letu 2021 porabila
1.979.184 evrov.
Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa Stopnja realizacije ()
Izvajanje meritev in nadzor nad pilotiranjem pri posegih v prostor (podaljšanje I pomola)
Sprotno obveščanje lokalne skupnosti glede aktivnosti podaljšanja I pomola
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT
Neposredne komunikacije z ladjarji ni bilo ker ni bila zaznana kontejnerska ladja ki bi
povzročala prekomeren hrup Zato je realizacija zavedena kot Aktivnost je vključena v
akcijski načrt za leto
Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne hitrosti glede
na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih PC KT
Zaradi majhnega števila kršitev ( kršitve na letni ravni) ni bilo potrebe po poučevanju
Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto
Spremljanje ravni hrupa vsake ladje MOL RO-RO ki se veže v I bazenu s pomočjo merilne
postaje Terminal (skladišče ) in Terminal (bivša kovinarska šola)
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO
(zamenjava ladje)
Komunikacija je stekla le v primerih zaznanega prekomernega hrupa ladje Aktivnost je
vključena v akcijski načrt za leto
Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča na terminalu za hlajene tovore
Postavitev protihrupne stene na območju pristanišča ob skladišču z odprtim delom stene
na Opekarski ulici
Izvedba sestankov s krajevnimi skupnostmi občine Koper z občino Ankaran in
občino Koper
V prvi polovici leta so potekli sestanki v drugem delu leta pa na temo hrupa ni bilo
načrtovanih sestankov Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto
Prestavitev hrupnejših ladij v II in III bazen kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost
priveznih mest tip ladje in vrsto tovora)
Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin
kontejnerskega terminala – rekonstrukcija veza A in B
Izvajanje meritev hitrosti (x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s
poudarkom na terminalskih vlačilcih izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in
področja VZE o kršitvah
Postavitev naprave za merjenje hrupa na bivšo kovinarsko šolo
Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in
realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra
Letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja
dodatne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper
Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index)
Zaradi epidemije covida- so se pristaniške pristojbine ladjarjem znižale zato pobuda za
znižanje pristojbine zaradi manjših emisij v okolje v tem trenutku ne bi zagotovila želenega
učinka Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto
Podpis sporazuma z Elektro Slovenija za pričetek gradnje -kV elektroenergetskega
omrežja do pristanišča ustanovitev projektne skupine in pričetek aktivnosti za umestitev
elektroenergetskih objektov v prostor Omrežje bo omogočilo zadostno količino električne
energije za priklop ladij
Zvočna izolacija vsipnih bunkerjev na obalnih dvigalih EET
Izvajanje meritev podvodnega hrupa
Sklenjena je pogodba z izbranim izvajalcem za naslednja leta Aktivnost je vključena v
akcijski načrt za leto in se bo pričela izvajati v prvem kvartalu leta
Izvajanje postopne elektrifikacije mehanizacije na kontejnerskem terminalu – priprava
postopkov za izvedbo javnega naročanja
Ob koncu leta se je zaključilo JN za eRTG izbran je bil dobavitelj naslednji korak pa
je podpis pogodbe Vsa nova dvigala (E-RTG in RMG) nabavljena od leta so na
električni pogon Od leta še nobeno od starejših dvigal RTG na dizelski pogon ni šlo v
odpis Aktivnost je vključena v akcijski načrt za leto
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|142
Programi izboljšav za zmanjševanje ravni
hrupa načrtovani za leto
Navedene aktivnosti so del letnega akcijskega načrta
zmanjševanja hrupa:
- Sprotno obveščanje lokalne skupnosti o aktivnostih za
podaljšanje I. pomola.
- Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s
hrupnostjo ladij na KT.
- Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj
oziroma prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih
notranjega reda in tehnoloških postopkih PC KT.
- Spremljanje ravni hrupa vsake ladje, ki se veže v I. bazenu,
s pomočjo merilne postaje Terminal 3 (skladišče 15) in
Terminal 4 (bivša kovinarska šola).
- Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s
hrupnostjo ladij RO-RO.
- Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu
za hlajene tovore.
- Izvedba sestankov oz. komuniciranje s krajevnimi skupnostmi
občine Koper, z občino Ankaran in občino Koper.
- Prestavitev hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to
mogoče (glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in
vrsto tovora).
GRI GS 413-1, 413-2
- Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju
manipulativnih površin kontejnerskega terminala –
rekonstrukcija veza 7A in 7B.
- Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v
večernem in nočnem času s poudarkom na terminalskih
vlačilcih, izdelava poročil v CIIS ter obveščanje terminala in
področja VZE o kršitvah.
- Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi
o izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega
načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.
- Letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju
omilitvenih ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije v
najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper.
- Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index).
- Priprava dokumentacije za državni prostorski načrt za gradnjo
110-kV elektroenergetskega omrežja do pristanišča in RTP
Luka Koper.
- Izvajanje meritev podvodnega hrupa.
- Vodenje evidenc o izvajanju meritev hrupa iz točke 8 in točke
9 izreka prejetega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35451-
1/2018-15.
- Izvajanje postopne elektrifikacije mehanizacije na
kontejnerskem terminalu – nabava treh e-RTG.
Raba energije in energetska učinkovitost
V Luki Koper se zavedamo pomena elektromobilnosti, saj gre
za najučinkovitejšo rabo energije, ki omogoča učinkovito rabo
obnovljivih virov energije, zato pospešeno gradimo polnilno
infrastrukturo za električna vozila in uvajamo električna
osebna vozila za uporabo v pristanišču. V letu 2021 smo v
voznem parku strokovnih služb zamenjali dve dotrajani vozili
na pogonsko gorivo z dvema električnima avtomobiloma in
zgradili tri nove polnilnice.
Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo
merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike
električne energije v pristanišču.
Luka Koper že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno
vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno delno
energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo
izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo primarni
obnovljivi vir energije v pristanišču.
Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu Ealing,
katerega cilj je pridobiti projektno dokumentacijo za izgradnjo
priklopnega mesta za oskrbo ladij RO-RO z električno energijo
na večnamenskem terminalu. V letu 2021 smo zgradili sončno
elektrarno na objektu garderob in sanitarij na kontejnerskem
terminalu.
Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato se
bo družba v letu 2022 usmerila v ciljne energetske projekte,
ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe
posameznega energenta pri posameznih skupinah porabnikov
in v posameznih delih pristanišča.
Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo
merilne in komunikacijske opreme za vse večje porabnike
električne energije v pristanišču.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|143
Opis sistema energetske učinkovitosti
Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost
rabe energije v vseh aktivnostih, ki se izvajajo v pristanišču.
Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni
ukrep energetske politike za povečanje konkurenčnosti
družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske
učinkovitosti pomembno prispevajo k izboljšanju zanesljivosti
oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje. Družba je od leta
2020 certificirana po standardu ISO 50001:2018 – Sistem
upravljanja z energijo.
Okolijska strategija in Politika varnega in zdravega pristaniškega
okolja ter energetske učinkovitosti sta dokumenta, ki sta vodilo
za izvajanje vseh ukrepov na področju energetike.
V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske
preglede in v okviru ekonomskih zmožnosti izvajamo
investicije v učinkovito rabo energije.
S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo
energije nadziramo porabo energentov in v primeru odstopanj
od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo
energentov.
Poraba energentov
Poraba energije v Luki Koper, d. d. glede na vir
Strateški cilj Luke Koper je do leta 2025 zgraditi sončne
elektrarne s skupno zmogljivostjo 6 MW, kar pomeni, da bomo
proizvedli do 20 odstotkov električne energije za lastno porabo.
Skupna poraba energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2021
znašala 276.044 GJ, od tega je bilo 58.727 GJ (21,3 %)
proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije
(kupljena električna energija, proizvedena iz OVE, električna
energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in
energija, proizvedena iz biomase). Pri izračunih energijskih in
emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
GRI GS 302-1, 302-2, 302-3
upoštevale značilne neto kalorične vrednosti posameznega
energenta za leto 2021, ki jih je Republika Slovenija navedla
v svojih zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov,
predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih
narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO).
Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d. (neobnovljivi vir)
Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2021
znašala 163.109 GJ.
Pri porabi pogonskega goriva in električne energije poročamo o
porabi na tono pretovorjenega blaga.
Specifična poraba pogonskega goriva je bila v letu 2021 nižja
kot v letu 2020 in ne odstopa od ciljne vrednosti.
Poraba električne energije za Luko Koper, d. d.
(obnovljivi in neobnovljivi vir skupaj)
Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2021
znašala 106.479 GJ.
Specifična poraba električne energije je višja predvsem zaradi
večje absolutne porabe električne energije, kar je posledica
postopne elektrifikacije luške mehanizacije, povečanega
pretovora hlajenih tovorov ter porabe električne energije za
napajanje hladilnih kontejnerjev, ki se je povečala za 37 %
(+1,44 GWh ali 4,9 % celoletne porabe električne energije
Luke Koper, d. d.). Na specifično porabo ima velik vpliv tudi
padec pretovora na terminalu za razsute tovore, ki je eden
od terminalov z najmanjšo porabo električne energije na
Delež porabe energije iz fosilnih goriv v Luki Koper v kWh
Delež nabavljene električne energije proizvedene iz OVE v kWh
Delež energije proizvedene iz biomase v kWh
Delež električne energije proizvedene s sončnimi elektrarnami v kWh
1.283.202
1,7 %
14.788.761
19,3 %
241.220
0,3 %
60.365.578
78,7 %
16.313.183
21,3 %
Poraba pogonskega goriva v litrih
Poraba pogonskega goriva v litrih/tono
Cilj 2016-2021 v litrih/tono
2019 2020 2021
4.531.173
4.334.996
0,25
0,23 0,23
0,23
0,23
0,24
4.760.415
Poraba električne energije v kWh (neobnovljivi viri)
Poraba električne energije v kWh (obnovljivi viri)
Poraba električne energije v kWh/tono
Cilj 2019-2021 kWh/tono
2019 2020 2021
14.668.151
14.909.371
13.344.531
13.344.531
13.775.752
13.775.752
1,31
1,27
1,45
1,50
1,33
1,45
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|144
pretovorjeno tono, zato je zmanjšanje rabe premoga povečalo
specifično porabo električne energije celotne Luke Koper.
Poraba električne energije za ekonomsko cono (obnovljivi in neobnovljivi viri)
Poraba električne energije za ekonomsko cono je v letu 2021
znašala 8.055 GJ. V okviru ekonomske cone je zajeta poraba
električne energije vseh podnajemnikov in drugih družb na
območju koprskega pristanišča, ki so priklopljeni na interno
elektroenergetsko omrežje Luke Koper.
Poraba električne energije
Z aktivnostmi na področju učinkovite rabe energije, ki so bile
izvedena v letu 2021, smo zmanjšali porabo goriva za 24,8
GJ in električne energije za 596,5 GJ ter s tem pripomogli k
izboljšanju ogljičnega odtisa družbe z zmanjšanjem emisij
za 61.493 kgCO
2
ekv. Izračuni zmanjšanja porabe energije
so opravljeni na podlagi meritev in Pravilnika o metodah za
določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).
Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata
mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi
v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v
pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hlajenje živil na
terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih
zabojnikov. Zaradi uporabe novih elektrificiranih mostnih
dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah
RMG na kontejnerskem terminalu se bo v naslednjih letih
poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo
vgrajene sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob
spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije zaradi
novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo
LED-razsvetljavo po pristanišču in izgradnjo sončnih elektrarn.
Poraba pogonskega goriva
Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne
mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo. Največji
porabniki so terminalski vlačilci, viličarji, mostna dvigala na
pnevmatikah (RTG), manipulatorji, nakladalci, železniška
vlečna vozila in kombiji.
GRI GS 302-4
GRI GS 302-4
GRI GS 302-4
V letu 2021 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer
se je porabilo 63,2 odstotka pogonskega goriva celotnega
pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG ter z
odpisom RTG na dizelski pogon se bo na kontejnerskem
terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno
zmanjševal. Pri nakupu novih transportnih strojev družba sledi
zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.
Predstavitev realizacije programov
izboljšav za zmanjševanje porabe
električne energije in goriva
V letu 2021 smo:
- izvedli vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,
- izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega
sistema ENIS,
- dobavili dve novi električni vozili,
- obnovili električne instalacije in stikališča v skladišču 29 na
terminalu generalnih tovorov,
- izdelali energetski pregled na terminalu za les,
- vgradili merilno opremo v kotlovnice za zajem podatkov o
porabi električne energije,
- postavili sončno elektrarno na objektu garderob in sanitarij na
kontejnerskem terminalu,
- izvedli obnovo pogonskih agregatov na TS 27 in TS 28.
V letu 2021 nismo:
- obnovili električne inštalacije v skladišču 32 A, B, C, D na
terminalu generalnih tovorov,
- vzpostavili sistema nadzora in zajema podatkov luške talne
mehanizacije, saj bo to večletni projekt,
- izdelali energetskega pregleda na terminalu tekočih tovorov,
- izvedli vgradnje mrežnih analizatorjev in nadgradnje
nadzornega sistema SCADA za porabo električne energije,
- izvedli izgradnje fotonapetostne elektrarne na novem
bencinskem servisu v Luki Koper,
- nabavili treh dvigal e-RTG na kontejnerskem terminalu
(izvedeno javno naročilo),
- nabavili in vgradili priklopov APS za dvigala eRTG na
kontejnerskem terminalu – večletni projekt.
Programi izboljšav za zmanjševanje
porabe električne energije in goriva
načrtovani za leto
V letu 2022 bomo:
- izvedli izgradnjo fotonapetostne elektrarne na novem
bencinskem servisu,
- izvedli izgradnjo sončne elektrarne na strehi dispečerskega
centra TA,
- i zdelali projektno dokumentacijo fotonapetostnih elektrarn
(SE) na objektih skladišč GT,
- vgradili mrežne analizatorje in nadgradili nadzorni sistem
SCADA,
Poraba električne energije v kWh (neobnovljivi viri)
Poraba električne energije v kWh (obnovljivi viri)
2019 2020 2021
1.118.700
1.118.700
1.165.062
1.165.062
1.242.382
1.242.382
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|145
- obnovili električne inštalacije v skladišču 32 A, B, C, D na
terminalu generalnih tovorov,
- nabavili tri dvigala e-RTG na kontejnerskem terminalu,
- obnovili električne inštalacije v skladišču 31 A, B, C na
terminalu generalnih tovorov,
- izdelali projektno dokumentacijo za obnovo hladilniške
opreme v skladišču 5 v sklopu predinvesticijskih naložb,
- nabavili šest terminalskih vlačilcev (nadomestitev dotrajane
opreme),
- izvedli energetsko sanacijo kotlovnice 7 Pacorini,
- izdelali projektno dokumentacijo za povečanje kapacitete
in energetske učinkovitosti načina priprave TSV v centralni
garderobi v sklopu predinvesticijskih naložb,
GRI GS 303-1, 303-2, 303-3, 303-4, 303-5
- izvedli energetsko obnovo razsvetljave na KT,
- izvedli vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,
- izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega
sistema ENIS,
- izvedli obnovo razsvetljave v skladiščni hali 17A,
- uvedli nadzorni sistem SCADA za razsvetljavo v TH3 in TH4,
- nabavili električno vozilo za potrebe kontejnerskega
terminala,
- obnovili in razširili prostore NŽT,
- pričeli postopke za postavitev razdelilne transformatorske
postaje RTP Luka Koper,
- nadaljevali vzpostavitev sistema nadzora in zajema podatkov
luške talne mehanizacije – večletni projekt.
Upravljanje s pitno in podzemno vodo
Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v
pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga vzdržujemo
sami, pri čemer stremimo k zmanjševanju izgub. Dobavitelj pitne
vode je v celoti javno podjetje Rižanski vodovod.
Uporabljamo tudi podzemno vodo iz vrtine. V letu 2021 smo
iz vrtine odvzeli 25.525,8 m
3
podzemne vode, ki smo jo delno
uporabili za čiščenje povoznih površin, delno je iz zbirne
lagune izhlapela.
Viri oskrbe z vodo in vrsta rabe vode v letu 2021
Letna količina vode
(v m
)
Opombe
Viri oskrbe z vodo
iz javnega vodovoda Rižanski vodovod
iz lastnega vira Vrtina v pristanišču (voda je delno slana mgl natrija)
drugo Padavine (ocenjene) za tehnološke odpadne vode
Oskrba z vodo - SKUPAJ
Poraba vode
komunalne odpadne vode
Komunalne vode speljane v javno kanalizacijo m
(ocena) male
komunalne luške MKČN skupaj m
( MKČN in vsaka m
ocena)
tehnološke odpadne vode
Glej spodnjo tabelo Vrste odpadnih voda v pristanišču letne količine ter
skladnost z zakonodajo
voda vgrajena v izdelke izparela voda Ocena
izguba vode zaradi okvare sistema
Poškodbe vodovodnega omrežja zaradi težke mehanizacije zmrzali
dotrajanosti poškodb ob gradnji
Voda za oskrbo ladij Oskrba ladij
Poraba vode - SKUPAJ
Letno se izvajajo predvsem mikrobiološke meritve kakovosti
pitne vode na ključnih točkah luškega vodovodnega omrežja.
Vsi rezultati izkazujejo skladnost z zakonodajo za pitno vodo.
Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi
večje obremenjenosti povoznih površin (večjega prometa)
se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju.
Luka Koper si prizadeva obvladovati puščanja, z namenom
zmanjšanja le-teh je bil izdelan večletni program, ki predvideva
fazno popravljanje vodovodnega omrežja. Rezultati so že vidni,
saj se je poraba vode bistveno zmanjšala.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|146
Nov cilj do 2025 je ohraniti specifično porabo vode pri 4,9 l
vode na pretovorjeno tono ladijskega prometa in polnjenja/
praznjenja kontejnerjev. V obdobju 2017–2020 smo si zastavili
cilj zmanjšanja porabe pitne vode na 6,4 litra/pretovorjeno
tono, vendar je bil dve leti (2019–2020) nedosežen, v zadnjem
letu pa zaradi sanacij dosežen. Zaradi vedno večje rabe težke
mehanizacije je vodovodno omrežje podvrženo dodatnim
obremenitvam, kar povzroča dodatna puščanja.
Poraba pitne vode na pretovorjeno tono
Absolutna poraba pitne vode v pristanišču
Predstavitev realizacije programov
izboljšav za učinkovitejšo rabo virov
V letu 2021 smo:
- izvedli sanacijo vodovodnega omrežja skladno z načrtom
aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovodnega in
hidrantnega omrežja 2018–2023,
- izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem
vodovodnem omrežju, rezultati so bili znotraj mejnih
vrednosti za pitno vodo.
Programi izboljšav za učinkovitejšo rabo
virov načrtovani za leto
V letu 2022 bomo:
- nadaljevali sanacijo vodovodnega omrežja skladno s
potrjenim načrtom aktivnosti vzdrževanja in popravila
vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
- izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem
vodovodnem omrežju,
- izvedli meritve kakovost podzemne vode iz vrtine in primerjali
vsebnost onesnaževal z meritvami iz leta 2020.
Poraba vode na pretovorjeno tono
Cilj (2016 do 2020) v litrih/tono
Cilj (2021 do 2025) v litrih/tono
2019 2020 2021
4,43
9,33
6,4
4,9
7,41
Voda namenjena ladjam in ostalim
koristnikom ekonomske cone v litrih
Lastna poraba vode v litrih
2019 2020 2021
86.733
36.884
155.717
46.046
171.536
36.716
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|147
Ravnanje z odpadno vodo
GRI GS 303-2, 303-4
V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih
kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku meri
pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:
- tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije in
kontejnerjev (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
- padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na I.
pomolu (iztok v morje);
- tehnološke odpadne vode na živinskem terminalu (iztok v
Centralno čistilno napravo Koper);
- padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na II.
pomolu (iztok v morje);
- padavinske odpadne vode na terminalu sipkih tovorov zaradi
skladiščenja odpadnega železa (iztok v morje);
- tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev (iztok v
Centralno čistilno napravo Koper),
- padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih
kalužnih vod (iztok v morje).
Pralnica kontejnerjev ima urejen sistem recikliranja odpadne
vode, zaradi česar interno še dodatno stalno preverjamo,
ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke
parametre kakovostne pitne vode. Rezultati izkazujejo, da
naprava deluje učinkovito.
Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse
naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave z iztokom
v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec ,
tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o. o., kar je opredeljeno
v okoljevarstvenem dovoljenju. Pri tem so se upoštevali
tehnologija čiščenja (morebitni dodatki kemikalij v procesih
čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih
voda ter lokacija iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).
Na 142 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih
površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode. Na teh
površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih
razlitjih preprečujejo onesnaženje okolja. Količine le-teh ni
mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so
namenjeni zadrževanju olj. Nadzor nad njihovim delovanjem
izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in
način pregledovanja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj.
Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri
senzorje za detekcijo prisotnosti olj v morju, kar je opisano v
poglavju 23.15 Varovanje morja.
Sanitarne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 18 malih
čistilnih naprav. Meritve kakovosti odpadne vode izvaja
organizacija, pooblaščena s strani Agencije RS za okolje.
Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem naprav, pri
čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja
ter čiščenja in praznjenja (v lanskem letu se je izpraznilo
368,5 m
3
). Učinkovitost delovanja posredno preverjamo še z
mikrobiološkimi meritvami kakovosti morske vode v luškem
akvatoriju, kar je opisano v poglavju 23.15 Varovanje morja.
Večina ostalih sanitarnih odpadnih voda pa je speljana v
Centralno čistilno napravo Koper, katere upravljavec je
komunalno podjetje Marjetica, d. o. o. Ocenjena količina teh
vod je 37.000 m
3
.
V letu 2021 smo ponovno podali vlogo za spremembo
dovoljenja, saj smo dodatno vgradili dve novi mali sanitarni
čistilni napravi, eno pa smo ukinili, saj smo odstranili objekt,
kjer so nastajale sanitarne vode. Na novo smo zgradili
bencinski servis in na eni lokaciji ne pretovarjamo več
odpadnih kovin, saj smo na njej zgradili zaprto skladišče za
sipke tovore. Na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod smo
vgradili lovilec olj, vendar z njim upravlja hčerinska družba
Luka Koper INPO, d. o. o., ki je naročila in izvedla prve meritve
kakovosti odpadne vode. Meritve so bile skladne z zakonodajo.
Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo
Vrsta odpadne vode
Letne količine
(m
) v letu
Letne količine
(m
) v letu
Letne količine
(m
) v letu
Skladnost z zakonodajo
Padavinske odpadne vode
terminala tekočih tovorov
na I pomolu
(odpadne vode
nismo izpustili
v morje)
(odpadne vode
nismo izpustili
v morje)
(izvedena analiza v zbirnem bazenu odpadna
voda se še ni izpustila v morje)
Padavinske odpadne vode
terminala za tekoče tovore
na II pomolu
Ustreza
Padavinske odpadne vode
terminala za tekoče tovore
na II pomolu
Ustreza
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|148
Vrsta odpadne vode
Letne količine
(m
) v letu
Letne količine
(m
) v letu
Letne količine
(m
) v letu
Skladnost z zakonodajo
Padavinske odpadne
vode terminala sipkih
tovorov zaradi skladiščenja
odpadnega železa na
II pomolu
Na lokaciji se skladiščenje odpadnega železa ni
izvajalo
Ustreza
Padavinske odpadne
vode terminala sipkih
tovorov zaradi skladiščenja
odpadnega železa na
I pomolu
Ustreza
Padavinske odpadne vode
na objektu za zbiranje
ladijskih kalužnih vod (v
upravljanju Luke Koper
INPO d o o)
Novovgrajen
lovilec olj
Ustreza
Tehnološke odpadne vode
živinskega terminala
Postavljena je bila nova čistilna naprava meritve
se na novi napravi še niso izvedle
Tehnološke odpadne vode
pralnice luške mehanizacije
Ustreza
Tehnološke odpadne vode
pralnice kontejnerjev
Ne ustreza **
Sanitarne odpadne vode
Meritve se izvajajo na iztokih iz malih
čistilnih naprav
Ustrezajo
**
Za tehnološke odpadne vode iz pralnice kontejnerjev je
pooblaščena organizacija, skladno z okoljevarstvenem dovoljenjem
glede emisij v okolje, izvedla tri meritve odpadne vode, v različnih
obdobjih leta. Pri zadnjem izvedenem vzorčenju odpadne vode, v
avgustu 2021, je parameter aluminij presegal mejno vrednost za
več kot 50 %, vsi ostali parametri pa so bili znotraj mejnih vred-
nosti. Aluminij se v odpadni vodi pojavlja kot posledica dodajanja
kemikalije, ki vsebuje to kovino in služi v postopku odstranjevanja
onesnaževal iz odpadne vode. Takoj po prejetju rezultatov smo
sprejeli ukrep, da smo zmanjšali stopnjo doziranja kemikalije, ki
vsebuje aluminij (Aluminijev klorid hidroksid sulfat). Odpadna voda
se sicer izteka še na Centralno čistilno napravo Koper, kjer se še
dodatno prečisti. V času okvare se pranje ni izvajalo, zaradi česar
ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen. Ponovitve vzorčen-
ja, kjer bi potrdili ustreznost doziranja kemikalije, nismo mogli
izvesti, ker je prišlo do okvare naprave. Rezervni deli so prispeli
komaj v prvem četrtletju 2022.
Predstavitev realizacije programov
izboljšav za zmanjševanje emisij
odpadnih voda
V letu 2021 smo:
- zaključili prvo fazo sanacije podnic na rezervoarju na
terminalu tekočih tovorov.
Programi izboljšav za zmanjševanje emisij
odpadnih voda načrtovani za leto
V letu 2022 bomo:
- zaključili izvedbo druge faze sanacije podnic rezervoarjev na
terminalu tekočih tovorov.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|149
Svetlobno onesnaževanje
Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI GS 305-7)
GRI GS 304-1, 304-2, 304-3, 304-4, 103-1, 103-2, 103-3
Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, na podlagi katere
se je že pred leti prilagodila vsa pristaniška razsvetljava na način,
da svetlobni tok ne sveti navzgor. Svetlobno onesnaževanje v
pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin,
delovišč, transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega
procesa se mora zagotavljati zadostna osvetljenost po predpisih
za varno delo, hkrati pa se s tem povzroča vpliv na okolje. Vsa
svetila na območju pristanišča so urejena tako, da svetlobni
tok ne sveti navzgor. Zakonodaja zahteva tudi ažuriranje načrta
razsvetljave. Ta je bil zaradi dodatno vgrajenih svetil zadnjič
obnovljen ob koncu leta 2021 in je objavljen na spletni strani
pristanišča https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/
zakonodaja-in-okolje/. Trenutno je v pristanišču nameščenih
3.447 svetilk s skupno inštalirano močjo 1450,7 kW, ki
osvetljujejo 273 hektarjev površine.
Predstavitev realizacije programov
izboljšav za zmanjševanje
svetlobnega onesnaženja
Na tem področju ni bilo načrtovanih aktivnosti.
Programi izboljšav za zmanjševanje
svetlobnega onesnaženja načrtovani za
leto
Na tem področju ni načrtovanih aktivnosti.
Biotska raznovrstnost
Vsebina je delno predstavljena v poglavju 23.2 Sožitje z
okoljem, v nadaljevanju pa sledi opis pristopa in rezultatov na
področju morske pestrosti. Na morsko pestrost lahko vplivamo
neposredno ali posredno zaradi procesov poglabljanja
morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod,
izpustov odpadnih voda, hrupa itd. Posredne vlive spremljamo
tudi z meritvami, rezultati katerih so predstavljeni v poglavju
23.15 Varovanje morja.
Za morski del nimamo sklenjenih posebnih sporazumov, saj
namenskih upravljavcev zaščitenih vrst ali morskih območij ni.
Že pred časom smo pričeli spremljanje kazalnika stanja dveh
podvodnih trav (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz.
Cymodocea nodosa), ki rasteta v bližini pristanišča (prikaz v
poglavju 23.2 Sožitje z okoljem). Spremljanje se izvaja na dva
načina, s spremljanjem dolžine listov (letno merjenje) in s
kartiranjem površine (vsaka tri leta).
Predstavitev realizacije programov
izboljšav na področju
biotske raznovrstnosti
V letu 2021 se je izvedel tretji monitoring meritev dolžine
listov morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje
(Cymodocea nodosa) ter primerjava s predhodno izvedenimi
meritvami iz let 2018 in 2020. Vrednotenje statusa v
povezavi z meritvami dolžine listov se izvaja z indeksom
MediSkew. Lokacije merilnih mest so prikazane poglavju 23.2
Sožitje z okoljem. Skupno ekološko stanje morskega travnika
v okolici luke se je v letu 2021 bistveno izboljšalo in je zdaj
ocenjeno kot dobro.
Indeks MediSkew je kombinacija dveh metrik, ki temeljita na
dolžini travnih listov, in predstavlja metodo za hiter pregled
morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|150
Rezultati stanja morskih travnikov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) v bližini pristanišča
datum
Merilna
mesta
MediSkew
točke
MediSkew
mesta
MediSkew
travnika
Ekološko
stanje
Število
izmerjenih
listov
Število
odraslih
listov
LuKp
slabo
LuKp
LuKp
LuKp
LuKp
dobro
LuKp
LuKp
LuKp
(vir Monitoring stanja morskih travnikov ob bazenu III Luke Koper, NIB, Morska biološka postaja Piran)
Kartiranje razširjenosti travnikov (Zostera noltei) ter
kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) bo skladno s
programom izvedeno v letu 2023.
V sklopu spremljanja stanja podvodnih travnikov je na
boji v III. bazenu postavljen tudi tokomer, ki spremlja
smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem
stolpcu. Hitrost tokov v letu 2021 je prikazana na
spodnji sliki, kjer ne zaznavamo razlike napram letu
2020. Največja hitrost morskih tokov je na površju.
Globina v metrih
Hitrost mm/s
100
6
1
2
3
4
5
200 300 400 500 600
Povprečje
Mediana
20 per.
80 per.
Smer in jakost vodnih tokov je pomembna tudi pri razumevanju
transportu delcev, ki povečujejo motnost morja. Povečano
motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter,
valovanje, cvetenje morja), kot tudi antropogeni (ladijski
promet, poglabljanja). Zato imamo vzpostavljene tudi meritve
osvetljenosti na treh lokacijah, kjer se nahajajo podvodni
travniki. Rezultati meritev 3 let (osvetljenost, izražena v lux),
na spodnjih grafih ne kaže bistvenih odstopanj, kateri bi
nakazali bistveno izboljšanje stanje podvodnih travnikov.
5. 8. 2019
20. 8. 2019
14. 9. 2019
Lok3 Lok2 Lok1
0,57
0,39
0,25
0,42
0,36
0,33
0,58
0,40
0,34
28. 7. 2020
12. 8. 2020
26. 8. 2020
0,56
0,59
0,55
0,45
0,40
0,380,38
0,43
0,45
Lok3 Lok2 Lok1
10.8.2021
8.9.2021
0,39
0,36
0,41
0,50
0,36
0,35
Lok3 Lok2 Lok1
V letu 2021 je potekala študija “Izvedba bioloških raziskav na
podvodnih površinah v Koprskem zalivu”. Študija je obsegala
analizo pridnene favne nevretenčarjev na izbranih potencialnih
lokacijah predvidenih za premeščanje sedimenta in raziskave
velikostne porazdelitve delcev v sedimentu ter njegovo
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|151
mineraloško sestavo na istih lokacijah ter na lokacijah znotraj
pristanišča. Ovrednotili sta se številnost in vrstnost združb v
spomladnem in jesenskem času.
Prva dvajseterica najbolj zastopanih pridnenih nevretenčarjev v vzorcih
sedimentnega dna na izbranih potencialnih lokacijah znotraj pristanišča,
predvidenih za premeščanje sedimenta.
Višja taksonomska skupina vrstatakson F
Polychaeta Lumbrineris gracilis
Polychaeta Pseudoleiocapitella fauveli
Bivalvia Varicorbula gibba
Polychaeta Terebellides stroemii
Polychaeta Scoletoma laurentiana
Polychaeta Maldane glebifex
Amphipoda Ampelisca sp
Polychaeta Aricidea (Acmira) assimilis
Gastropoda Turritellinella tricarinata
Polychaeta Sthenelais boa
Phoronida Phoronida
Polychaeta Notomastus latericeus
Polychaeta Praxillella gracilis
Polychaeta Aricidea pseudoarticulata
Ophiuroidea Amphiura chiajei
Ophiuroidea Amphiura filiformis
Polychaeta Nephtys hystricis
Polychaeta Heteromastus filiformis
Polychaeta Kirkegaardia dorsobranchialis
Bivalvia Abra nitida
GRI GS 306-1, 306-2
V letu 2021 se je kvartalno izvajalo merjenje kakovosti vode v
Škocjanskem prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje morje
in Škocjanski zatok. V vseh meritvah je bil indeks mineralnih olj
manjši od 20 g/l, kar je skladno z zastavljenim ciljem.
V letu 2021 smo:
- izvedli merjenje dolžine trave,
- izvedli kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki
prečka pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok,
- izvedli analizo pridnene favne nevretenčarjev na izbranih
lokacijah,
- izvedli monitoring osvetljenosti in morskih tokov ob III.
bazenu Luke Koper.
V letu 2021 nismo:
- izvedli kartiranja, saj je bilo po načrtu izvedeno v letih 2018 in
2020. Skladno z načrtom kartiranje sledi v letu 2023.
Programi izboljšav na področju biotske
raznovrstnosti načrtovani za leto
V letu 2022 bomo:
- nadaljevali spremljanje statusa podvodnih travnikov z
merjenjem dolžine listov trave,
- izvedli študijo osvetljenosti in morskih tokov ter video nadzor
morskega okolja,
- izvedli kvartalno merjenje kakovosti vode v prelivu, ki prečka
pristanišče ter povezuje morje in Škocjanski zatok.
Varovanje morja
Luka Koper na podlagi določil Koncesijske pogodbe za
opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno
vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega
tovornega pristanišča redno skrbi za preprečevanje in odpravo
posledic onesnaženja morja.
Pomemben del javne gospodarske službe, ki jo opravlja
Luka Koper, je izvajanje rednih pregledov akvatorija ter
odstranjevanje plavja, naplavin, odpadkov ter drugih opuščenih
in odvrženih predmetov iz morja.
Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima Luka Koper posebno
namensko opremo in plovila ter ustrezno usposobljen kader.
Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču
se sile in sredstva Luke Koper lahko vključijo v proces
preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj
območja pristanišča ter tako pomagajo državnim silam.
V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa
skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja Luke Koper,
d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše,
srednje in velike nesreče.
V letu 2021 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih 43 manjših
dogodkov. Enota za varovanje morja je v devetnajstih primerih
posredovala zaradi pojava večje količine lesenih in drugih
naplavin, ki so v akvatorij Luke Koper prišle po reki Rižani oz.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|152
z odprtega morja, v devetih primerih je bilo treba z vodne
gladine očistiti manjše, lokalne mastne oz. oljne madeže, v
šestih primerih premogov prah, trikrat je prišlo do onesnaženja
s prahom železove rude oz. rjo, dvakrat je v prišlo do manjšega
onesnaženja morja z ostanki tovora, prav tako dvakrat s sajami
iz ladij, enkrat je prišlo do onesnaženja morja s sluzjo, enkrat
pa je morje cvetelo.
V vseh primerih onesnaženj na morju je Luka Koper ukrepala
skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše
nesreče ter posledice onesnaženj odpravila znotraj območja
izvajanja koncesije.
Statistika posredovanja na morju
Število zaznanih dogodkov na morju
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija
Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja
REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen Luke,
rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://
www.zivetispristaniscem.si/. Postaja kontinuirano spremlja
splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene
izmerjene vrednosti, mejne vrednosti pa niso opredeljene.
Merilna sonda je bila med letom večkrat očiščena in
kalibrirana, zaradi težav pa poslana tudi na pooblaščeni servis.
GRI GS 306-1, 306-2, 413-1
Merilna mesta za spremljanje kakovosti morja
* **
Temperatura morja (C) med in med in med in
Slanost (gl) med in med in
Vsebnost kisika (mgl) med in med in med in
pH med in med in med in
Motnost (NTU) med in med in med in
*
podatki se nanašajo na obdobje od junija dalje, saj je bila sonda v
okvari in popravilu
**
v mesecu marcu, septembru in novembru 2020 beležimo izpad
podatkov, saj je bila sonda v popravilu
Čiščenje naplavin v prvem in drugem bazenu Luke Koper, odstranjevanje na kopno ter priprava za odvoz v center za ravnanje z odpadki.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|153
Rezultati meritev splošnih parametrov kakovosti morja se med
leti ne razlikujejo. Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških
parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih.
Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke
kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča. Ne glede
na to so v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo
fekalno onesnaženje morja.
Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2019 (v cfu/100 ml)
Merilno mesto Parameter april maj junij julij avgust sept okt Mejna vrednost za kopalne vode
I bazen Intestinalni enterokoki nn* nn*
I bazen E Coli
II bazen Intestinalni enterokoki nn*
II bazen E Coli
III bazen Intestinalni enterokoki nn*
III bazen E Coli nn* nn* nn*
Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2020 (v cfu/100 ml)
Merilno mesto Parameter april maj junij julij avgust sept okt Mejna vrednost za kopalne vode
I bazen Intestinalni enterokoki nn*
I bazen E Coli nn* nn* nn*
II bazen Intestinalni enterokoki
II bazen E Coli
III bazen Intestinalni enterokoki
III bazen E Coli nn* nn*
Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2021 (v cfu/100 ml)
Merilno mesto Parameter april maj junij julij avgust sept okt Mejna vrednost za kopalne vode
I bazen Intestinalni enterokoki nn* nn* oc nn* oc
I bazen E Coli oc nn* oc nn* oc
II bazen Intestinalni enterokoki
II bazen E Coli oc
III bazen Intestinalni enterokoki nn* nn* nn* nn* oc
III bazen E Coli nn* nn* oc oc nn* oc
*
opomba n.n.: ni najdeno
Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III. bazenu.
Mikrobiološko je bolj onesnažen II. bazen, vendar se to
pripisuje iztoku iz Centralne komunalne čistilne naprave, ki
jo upravlja Marjetica Koper, d. o. o., saj je speljan v začetek
II. bazena. V II. luški bazen se iz te čistilne naprave izteka
približno 5 milijonov m
3
predelane fekalne vode.
V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki kontinuirano
spremljajo morebitna razlitja naftnih derivatov. En senzor
je nameščen pred črpalko koprske marine, drugi je na čelu
I. bazena na vezu 7.d (v letu 2020 je bil zaradi gradbenega
posega podaljšanja I. pomola začasno odstranjen) ter tretji
na naslonu priveza za pretovor tekočih tovorov v II. bazenu.
Senzorji v letu 2021 niso zaznali onesnaženj. Senzorji stalno
izvajajo meritve, alarmni sistem pa je povezan z luškim
varnostno-nadzornim centrom.
Predstavitev realizacije programov
izboljšav za področje varovanja morja
V letu 2021 smo:
- nadgradili vremenski portal Luke Koper,
- izvajali meritve morskega toka v celotnem vodnem stolpcu,
- izvedli sistemsko ureditev skoraj dogodkov, ki vključujejo ladje.
V letu 2021 nismo:
- v celoti zaključili nadgradnje sistema zaznavanja
ogljikovodikov na vodni gladini, kar vključuje nabavo ter
namestitev radarja in programske opreme za zaznavanje
madežev na morski gladini, ter v celoti zaključili vpeljave
kontrolnega seznama za primere, ko se izvaja oskrba ladij s
pogonskim gorivom (bunkeriranje).
Programi izboljšav za področje varovanja
morja načrtovani za leto
V letu 2022 bomo:
- dokončno namestili še radar za zaznavanje ogljikovodikov na
vodni gladini,
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|154
- vpeljali kontrolni seznam za primere, ko se izvaja oskrba ladij
s pogonskim gorivom (bunkeriranje),
- zaključili izvedbo II. faze sanacije podnic na terminalu tekočih
tovorov,
- uprava Luke Koper bo potrdila oz. sprejela Načrt zaščite in
reševanja Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče,
- ponovno izvedli vajo za preverjanje revidiranega Načrta
zaščite in reševanja,
- v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet izvedli
obnovitveno usposabljanje za del posredovalcev na morju
skladno s priporočili IMO in podaljšali veljavnost certifikatov.
Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti
Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču,
marinah in mandračih nenehno zagotavljati ustrezno globino.
Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja, kar povzroči
težavo pri odlaganju slanega morskega sedimenta.
Ker so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta
na kopnem, omejena, izvajamo dodatne aktivnosti preučevanja
alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala. Izkopani
morski sediment se je v zadnjem letu odlagal v za to zgrajene
kasete, vendar so te sedaj že skoraj napolnjene.
Količina morskega sedimenta, izkopanega znotraj območja pristanišča, po letih
Količine izkopanega
morskega sedimenta v m
3
2019 2020 2021
668
38.000
19.735
Na kopnem ima Luka Koper, d. d., možnost odlaganja le
še na območju ankaranske bonifike, kjer je že pridobila
okoljevarstveno soglasje, kasete pa še niso zgrajene. Na tem
območju je pred odlaganjem izkopanega sedimenta treba urediti
lastništvo, pridobiti gradbeno dovoljenje in urediti nadomestne
habitate na območju ankaranskega obrobnega kanala.
Alternativa odlaganju morskega sedimenta na kopnem je
njegovo premeščanje nazaj v morje. Za to možnost se odločajo
vse države. V Sloveniji jo po novem omogoča sprejeti Pomorski
prostorski plan, vendar je treba predhodno izvesti testno
premeščanje, pri tem izvajati meritve možnih vplivov ter na
podlagi teh oceniti vplive. Pomorski prostorski plan za izvedbo
testnega premeščanja predvideva številne omilitvene ukrepe,
nadzor nad realizacijo pa bodo izvajali različni soglasodajalci.
Prikaz območij, ki so v Pomorskem prostorskem planu predvidena za izvedbo
testnega premeščanja morskega sedimenta in bodoča premeščanja.
Predstavitev realizacije programov
izboljšav za področje ravnanja z izkopanim
morskim sedimentom
V letu 2021 smo:
- izvedli potrebne študije in meritve, ki so bile podlaga za
umestitev možnosti izvedbe testnega, rednega premeščanja
morskega sedimenta v Pomorski prostorski plan Slovenije.
Programi izboljšav za področje ravnanja
z izkopanim morskim sedimentom
načrtovani za leto
V letu 2022 bomo:
- pridobili okoljska soglasja za izvedbo testnega premeščanja
morskega sedimenta skladno s sprejetim Pomorskim
prostorskim planom.
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|155
Radioaktivnost pošiljk
Skladno z zakonodajo mora Luka Koper, d. d., spremljati nivo
radioaktivnosti pošiljk vsega blaga, ki prihaja iz tretjih držav, s
ciljem iskanja ilegalnih pošiljk. Do sedaj je to izvajala Finančna
uprava RS (carina).
Skladno z zahtevami Uredbe o preverjanju radioaktivnosti
pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora
(UV-11), smo namestili merilnike, pripravili postopek izvajanja
meritev ter ukrepanja, zagotovili usposabljanje zaposlenih s
strani pooblaščenega izvedenca za varstvo pred sevanji, pridobili
pozitivno mnenje pooblaščenega izvedenca za varstvo pred
sevanji ter pridobili pooblastilo za izvajanje meritev s strani
Urada za jedrsko varnost pri Ministrstvu za okolje in prostor.
V prvih mesecih merjenja smo zabeležili preseganja naravnega
ozadja radioaktivnosti, vendar je bilo zaznano povišanje v
vseh primerih posledica naravnih značilnosti pošiljk (npr.
radioaktivnost kalija, ki je prisoten v bananah, radioaktivnost
kalija, radia in torija, prisotnega v umetnih gnojilih) ali
posledica zdravljenja voznikov tovornjakov z radioaktivnimi
izotopi (npr. radioaktivnost joda pri zdravljenju ščitnice). Tudi
pri pretovorjenem odpadnem železu nismo zaznali ilegalnih
pošiljk, ki bi povzročale povišano sevanje.
Predstavitev realizacije programov
izboljšav za področje radioaktivnosti
pošiljk
V letu 2021 smo:
- izvedli javno naročilo in izbrali dobavitelja opreme,
- postavili stacionarne merilnike (portale), ki stalno spremljajo
nivo radioaktivnosti pošiljk.
- pripravili delovno navodilo DN 159 – Meritve radioaktivnosti
pošiljk,
- zagotovili usposabljanje zaposlenih s strani pooblaščenega
izvedenca za varstvo pred sevanji (ZVD Ljubljana) ter
pridobili pozitivno mnenje, kar je bila podlaga za izdajo
pooblastila s strani Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV).
V januarju 2022 pa smo že prvič poročali o rezultatih meritev
na Upravo RS za jedrsko varnost (URSJV).
S tem izkazujemo skladnost z vsemi zahtevami Uredbe o
preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire
sevanja neznanega izvora.
Programi izboljšav za področje
radioaktivnosti pošiljk načrtovanih
za leto
Z nadaljevanjem meritev bomo pridobivali izkušnje, ki bodo
pripomogle k učinkovitemu prepoznavanju potencialno
ilegalnih pošiljk.
Slika nekaterih portalov za spremljanje radioaktivnosti pošiljk v pristanišču
Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja|156
Družbeno okolje
GRI GS 413-1, 413-2, 103-1, 103-2, 103-3
Luka Koper podpira delovanje lokalnih skupnosti,
ki mejijo na območje pristanišča.
Pristanišče Koper je umeščeno v urbano okolje, v zaledju pa
meji na zaščitno območje Škocjanskega zatoka. Zato je skrb za
kakovost bivanja ljudi ter zaščito narave izpostavljeno v vseh
razvojnih dokumentih in ključnih politikah družbe. Družba je v
svoje poslovanje in strateške usmeritve že pred časom vgradila
načela trajnostnega razvoja, v Strategiji družbene odgovornosti
in trajnostnega razvoja, ki jo je sprejela v začetku leta 2021, pa
zastavila cilje, ki si jih bo prizadevala uresničiti v sodelovanju
z lokalnimi in institucionalnimi deležniki ter z upoštevanjem
najboljših mednarodnih praks.
Zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, se je družba
tudi letos morala odpovedati tradicionalnemu Pristaniškemu
dnevu, ko za en dan odpre vrata edinega slovenskega tovornega
pristanišča in omogoči oglede individualnim obiskovalcem.
Tudi organiziranih skupin obiskovalcev je bilo v letošnjem
letu zaradi epidemije bistveno manj. Zato je družba namesto
Pristaniškega dne omogočila virtualni ogled pristanišča ter druge
spremljevalne dogodke, s katerimi je obeležila svojo obletnico.
Po leta 2020 uspešno izvedenem dvojnem razpisu Mestne
občine Koper (MOK) o dodeljevanju nepovratnih sredstev
za izvajanje omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij
iz pristaniške dejavnosti je MOK maja leta 2021 objavila
nov razpis. Luka Koper in MOK sta namreč konec leta 2019
podpisali dogovor, ki je določil pogoje za ustanovitev sklada, v
katerega Luka Koper vsako leto donira 200 tisoč evrov.
Luka Koper se zaveda, da lahko dobre sosedske odnose
vzpostavi le s korektno in transparentno komunikacijo z okoljem.
Pri tem komunikacijska orodja stalno prilagaja sodobnim
trendom, zvesta pa ostaja obveščanju splošne javnosti in drugih
deležnikov prek medijev in spletnih portalov (www.luka-kp.
si, www.zivetispristaniscem.si, www.seonet.si) ter družbenih
omrežij. Družba je tudi leta 2021 pripravila trajnostno revijo
Luški vozli in jo razposlala na 15.300 naslovov gospodinjstev na
območju Mestne občine Koper in občine Ankaran.
Odnos lokalnega okolja do družbe Luka Koper vsako leto
preverja z raziskavo javnega mnenja med prebivalci ozkega
pasu okoli pristanišča. V letu 2021 je v raziskavi sodelovalo
skupno 518 prebivalcev Mestne občine Koper in Občine
Ankaran. Na vprašanje, kako ocenjujejo ugled Luke Koper, je
skoraj 90 odstotkov anketirancev odgovorilo, da gre za zelo
ugledno oziroma ugledno podjetje. Po mnenju večjega dela
vprašanih (91 odstotkov) je Luka Koper uspešna oziroma zelo
uspešna gospodarska družba. Večina vprašanih (več kot 70
odstotkov) je seznanjenih z načrti za podaljšanje pomolov
oziroma širjenje pristanišča v zaledje in več kot 70 odstotkov
teh se s temi načrti tudi strinja.
Družbeno okolje |157
Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu
GRI GS 201-1, 413-1
GRI GS 201-1, 413-1
Družbeno odgovornost do lokalnega okolja, na katerega
pristaniška dejavnost najbolj vpliva, družba izkazuje s podporo
organiziranim skupinam in posameznikom, ki izvajajo projekte
ali dejavnosti, pomembne za kakovost bivanja prebivalcev v
lokalnem prostoru. Zaradi omejitev, ki jih je prinesla pandemija
covida-19, družba v letu 2021 sicer ni objavila razpisa za
razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz t. i. sklada
Živeti s pristaniščem, ki je namenjen predvsem podpori
manjših lokalnih projektov. Sicer pa družba dolgoročno
sodeluje s ključnimi lokalnimi deležniki s področja športa,
kulture, ekologije, znanosti, izobraževanja in humanitarne
dejavnosti. V letu 2021 je tem dejavnostim v okviru
sponzorstev in donacij namenila 1 milijon evrov.
Šport
Kultura
Humanitarno
Izobraževanje
Ekologija
Drugo
58 %
6 %
8 %
19 %
5 %
4 %
Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu 2021
Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih do
2019 2020 2021
Šport
Kultura
Humanitarno
Izobraževanje
Ekologija
Drugo
Družbeno okolje |158
Trajnostni odnosi z dobavitelji
Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji
GRI GR 103-1, 103-2, 103-3
GRI GS 102-9
Luka Koper posveča veliko pozornosti razvijanju odnosov z
dobavitelji z namenom zagotavljanja potrebnih, pravočasnih,
kakovostno in stroškovno ustreznih nabav. To omogoča prenos
dobrih praks, pospešuje inovativnost ter prinaša dodano
vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja
pogoje za doseganje finančnih prihrankov in povečevanje
učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Z dobavitelji se
iščejo stične točke oziroma skupni interesi ter ustrezno
ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi
prodajalca (dobavitelja).
Skladno s sprejeto politiko nabave, ki predstavlja temelj
odnosov z dobavitelji in sloni na spoštovanju temeljnih
vrednot družbe, to so sodelovanje, odgovornost, spoštovanje,
pripadnost in ustvarjalnost, želi družba dosegati ključne cilje
– zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov – ter zagotoviti
družbeno odgovorno ravnanje z okoljem. Poslovna uspešnost
in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev,
zato družba spoštuje in ceni njihova prizadevanja, da pomagajo
pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in
integriteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje
in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki jih Luka
Koper uresničuje. Politika nabave Luke Koper deluje kot vodilo
za vse zaposlene in vse dobavitelje.
Kakovostni dobavitelji pripomorejo k večji učinkovitosti
poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem
storitev oziroma dobavo proizvodov bodisi posredno s
povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov
in poslovnih praks družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati
z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev se je
razvilo trdno partnerstvo, kar pomeni, da družba nanje prenaša
tudi svojo trajnostno politiko. Sodelovanje z novimi dobavitelji
poteka v želji, da bi preraslo v dolgoročen partnerski odnos.
Dobavitelji so v luki Koper razdeljeni v štiri skupine: dobavitelji
za področje naložb, dobavitelji za področje tehničnih storitev
za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni
materiali) ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve
pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in
agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za
potrebe Skupine Luka Koper).
Zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) za posamezne storitve se
izbirajo v postopku javnega natečaja. S šestimi kadrovskimi
agencijami imamo podpisane pogodbe, na osnovi katerih se
napotuje delavce na delo v Luko Koper.
Dolgoročni partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju
skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje nabavnega
procesa. Luka Koper vseskozi komunicira s potencialnimi
novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v bazo na spletni strani
družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi
komunikacije z dobavitelji ter predloženih ponudb, certifikatov,
referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše
dobavitelje.
Izpolnjevanje ciljev procesa razvijanja odnosov z dobavitelji
se spremlja četrtletno prek zastavljenih kazalnikov. Družba
skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa
nabave in upravljanja odnosov z dobavitelji redno izvaja
izboljšave.
Z namenom pravočasnega sprejemanja ukrepov in
obvladovanja tveganj neprimernih nabav se spremljajo
prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:
- z ocenjevanjem dobaviteljev,
- z nagrajevanjem dobaviteljev.
Oskrbovalna veriga
Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata
na transparenten, vnaprej predpisan način. Prednost imajo
dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami
mednarodnih standardov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve
varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z
družbo in Skupino v duhu načel in vrednot, ki veljajo za Luko
Koper. Pred uvrstitvijo na seznam dobaviteljev se vedno preveri
bonitetna ocena posameznega dobavitelja. Ob morebitnem
ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni se
dobavitelja ne vabi k oddaji ponudbe. Pri izbiri dobaviteljev se
upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se v ta
namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo
h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V tem primeru
lokalno okolje predstavlja domači trg Republike Slovenije,
ožjo lokalno skupnost pa predstavljata koprska in ankaranska
občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Številčno
Trajnostni odnosi z dobavitelji|159
skoraj 90 odstotkov dobaviteljev družbe prihaja iz lokalnega
okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji.
Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., brez DDV je v letu
2021 dosegla dobrih 111 milijonov evrov, od tega so stroški
nabave pri zunanjih pogodbenih partnerjih in agencijah znašali
20,5 milijona evrov. Skoraj 94 odstotkov vrednosti celotne
nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.
Delež vrednosti celotne nabave Luke
Koperd d v letu po državah
Delež vrednosti celotne nabave Luke
Koperd d v letu na slovenskem trgu
po regijah
GRI GS 204-1
GRI GS 204-1
GRI GS 308-2, 414-2
GRI GS 102-10
Luka Koper z vidika obvladljivosti procesa nabave, kakor tudi
z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za zagotavljanje
pravočasnih in ustreznih nabav stremi k optimalnemu
številu dobaviteljev. Centraliziranost nabavnih odločitev se
uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti
vseh zaposlenih, vključenih v proces nabave. Izdaja in
kontrola naročil se vodita centralno, izvajanje nabavnih
postopkov (prevzem blaga, reklamacije ipd.) pa poteka tudi v
posameznih organizacijskih enotah družbe, kar omogoča večjo
stopnjo prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih
organizacijskih enot. Družba stremi k čim bolj urejenemu
in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k
ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa nabave, ki
omogoča nemoten in učinkovit potek dela Luke Koper.
Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti
dobaviteljev
Družba redno spremlja in ocenjuje sodelovanje z dobavitelji.
Praviloma enkrat letno izvede ocenjevanje dobaviteljev.
Ocenjevanje za leto 2021 poteka za 49 dobaviteljev. Dobavitelji
se ocenjujejo na podlagi sedmih vnaprej določenih kriterijev.
Ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanje okoljskih zahtev
posameznega dobavitelja ter morebitna raba sistema ravnanja
z okoljem, pri katerem se ocenjujejo kršitve s področja varstva
in zdravja pri delu ter okolja, predstavljajo vsebino enega izmed
kriterijev ocenjevanja dobaviteljev.
Dobavitelji se ocenjujejo v štirih različnih skupinah: v skupini
dobaviteljev za področje naložb, skupini dobaviteljev za
področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje
proizvodov ter skupini dobaviteljev za področje zunanjih
pogodbenih partnerjev (ZPP) in agencij. Družba vsako leto
izbere najboljšega dobavitelja v posamezni skupini dobaviteljev
in zmagovalcem podeli priznanja.
Spremembe nabavne verige
V letu 2021 ni bilo sprememb v nabavni verigi.
Slovenija
Ostale države
94 %
6 %
Delež nabave v evrih
Obalno-kraška
Goriška
Osrednjeslovenska
Savinjska
Ostale regije
38 %
6 %
34 %
4 %
3 %
Delež nabave v evrih
Trajnostni odnosi z dobavitelji|160
Trajnostni odnosi s kupci
Partnerski odnos do kupcev je eden glavnih gradnikov Luke
Koper. Relativna majhnost podjetja je omogočila razvoj
posebnega odnosa s strankami, ki ga družba skrbno neguje in
iz leta v leto nadgrajuje: biti pošten, profesionalen in zanesljiv
poslovni partner. Obdobje pandemije covida-19 je bilo tudi
na področju odnosa do kupcev in na področju komuniciranja
prelomno, saj večina standardnih načinov komunikacije in
organizacije dogodkov ni bila mogoča. S hitro odzivnostjo
je družbi v izjemno kratkem času uspelo prilagoditi načine
komunikacije in z IT aplikacijami, ki so bile strankam na voljo,
poskrbeti za redne stike in ohranjanje odnosov.
Redno spremljanje zadovoljstva kupcev
Družba vsakodnevno spremlja zadovoljstvo kupcev, in sicer
na več načinov in na več ravneh. Najpomembnejša je redna
komunikacija, saj je pomemben hiter odziv na morebitne
težave, ki jih imajo stranke pri vsakodnevnem poslovanju
z Luko Koper. Komunikacija poteka tako na operativni kot
na komercialni ravni. Z redno komunikacijo družba pridobi
informacije o željah in pričakovanjih strank. V vsakodnevnem
stiku s strankami so tudi predstavniki in zastopniki na glavnih
zalednih trgih, ki tam pridobivajo informacije za boljše
razumevane tržišč in z njimi povezanih zahtev.
Družba praviloma vsaki dve leti izvede anketo zadovoljstva
kupcev. V letu 2020 predvidena anketa ni bila izvedena zaradi
izrednih razmer, naslednja je načrtovana v letu 2022.
Luka Koper tesno sodeluje z lokalno pristaniško skupnostjo, ki
jo sestavljajo špediterji, agenti, prevozniki, operaterji, policija,
carina, Urad Republike Slovenije za pomorstvo (URSP),
inšpekcije in kontrolne hiše. Luka Koper je le en del logistične
verige, a pomemben del, in skupaj z drugimi deležniki
predstavlja logistično pot skozi koprsko pristanišče.
Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij
Družba ima uveden modul za sistematično reševanje in
sledenje reklamacij. Sistem je razdeljen na reklamacije na
obračun in reklamacije na storitev. Učinkovito in skrbno
reševanje reklamacij je tudi način merjenja in spremljanja
zadovoljstva kupcev.
Varovanje podatkov o kupcih
Skupina Luka Koper je posvečala posebno pozornost varovanju
podatkov o kupcih še pred sprejetjem zakonodaje GDPR. Za
skladnost z novo zakonodajo je sistem le še nadgradila.
Trajnostni odnosi s kupci|161
Kazalo GRI (po standardih )
GRI GS 102-54, 102-55
Leto 2021
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
GRI SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA
Profil organizacijepodjetja
- Ime organizacije
Skupina Luka
Koper
Osebna izkaznica družbe Luka Koper d d Str
- Blagovne znamke produkti in storitve
Skupina Luka
Koper
Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela
Dejavnosti Skupine Luka Koper
Str
Str
- Sedež organizacije Luka Koper d d Osebna izkaznica družbe Luka Koper d d Str
- Države v katerih organizacija deluje
Skupina Luka
Koper
Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela
Osebna izkaznica družbe Luka Koper d d
Str
Str
- Lastništvo in pravna oblika organizacije
Skupina Luka
Koper
Osebna izkaznica družbe Luka Koper d d
Delnica LKPG
Str
Str
-
Trgi (geografska in sektorska razdelitev ter tipi
odjemalcev)
Skupina Luka
Koper
Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela
Tržni položaj
Str
Str
Ne poročamo - ii in - iii
- Merilavelikost organizacije
Skupina Luka
Koper
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu
Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb
Dejavnosti Skupine Luka Koper
Delnica LKPG
Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper
Str
Str
Str
Str
Str
V poglavju poročamo o - iii
v poglavju poročamo o - ii
v poglavju poročamo o - v
v poglavju poročamo o - iv
v poglavju poročamo o - i
Kazalo GRI (po standardih 2016) |162
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
- Informacije o zaposlenih in ostalih sodelavcih Luka Koper d d
Opis sistema upravljanja zaposlenih
Število zaposlenih v Luki Koper d d glede na vrsto pogodbe (nedoločen
čas določen čas)
Število zaposlenih v Luki Koper d d glede na vrsto pogodbe (nedoločen
čas določen čas) po spolu in po regiji prebivališča v letu
Število zaposlenih v Luki Koper d d na dan glede na spol
Delež zaposlenih v Luki Koper d d glede na regijo prebivališča
Število zaposlenih glede na tip zaposlitve (polni delovni čas skrajšan)
Struktura zaposlenih v Luki Koper d d po starostnih skupinah
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Podatki so bili pridobljeni iz kadrovskih
evidenc informacijskega sistema SAP
- Oskrbovalna veriga Luka Koper d d Oskrbovalna veriga Str
-
Pomembne spremembe v organizaciji in njeni
oskrbovalni verigi
Skupina Luka
Koper
Spremembe v organizaciji
Spremembe nabavne verige
Str
Str
- Previdnostni pristop ter načela Luka Koper d d
Obvladovanje tveganj in priložnosti
Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih
Podnebne spremembe in priložnosti
Str
Str
Str
- Zunanje pobude
Luka Koper
d d
Luka Koper
INPO d o o
Članstva in zaveze Str
- Članstvo v organizacijah
Luka Koper
d d
Luka Koper
INPO d o o
Članstva in zaveze Str
Strategija
- Izjava vodilne osebe v organizaciji
Skupina Luka
Koper
Pismo predsednika uprave Str
Etika in integriteta
- Vrednote načela standardi in norme obnašanja Luka Koper d d
Poslovna strategija razvoja
Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja
Korporativna integriteta človekove pravice preprečevanje korupcije in
skladnost poslovanja
Korporativna integriteta
Človekove pravice in diskriminacija
Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Sklic na Poslovno strategijo razvoja zaradi
prikaza vrednot družbe
Kazalo GRI (po standardih 2016) |163
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
-
Mehanizmi svetovanja in podajanja pritožbpohval
glede etičnih zadev
Skupina Luka
Koper
Korporativna integriteta človekove pravice preprečevanje korupcije in
skladnost poslovanja
Korporativna integriteta
Človekove pravice in diskriminacija
Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
Str
Str
Str
Str
Upravljanje
- Upravljanje Luka Koper d d Sistem upravljanja Str
-
Sestava najvišjega organa upravljanja in sestava
njihovih odborov
Luka Koper d d
Nadzorni svet družbe Luka Koper d d
Uprava družbe Luka Koper d d
Str
Str
- Predsednik najvišjega organa upravljanja Luka Koper d d Delovanje uprave Str
Vključenost deležnikov
- Seznam deležnikov Luka Koper d d Deležniki Luke Koper Str
- Kolektivna pogodba Luka Koper d d Delež zaposlenih v Luki Koper d d po kolektivni pogodbi Str
- Identifikacija in izbira deležnikov Luka Koper d d Prepoznavanje in vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe Str
- Pristop pri vključevanju deležnikov Luka Koper d d Prepoznavanje in vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe Str
-
Ključne teme in vprašanja izpostavljena v procesu
sodelovanja z deležniki ter odziv organizacije nanje
(tudi prek poročanja)
Luka Koper d d
Prepoznavanje in vključenost deležnikov ter njihova pričakovanja in potrebe
Bistvene vsebine izpostavljene s strani posameznih deležnikov
Str
Str
Način poročanja
-
Subjekti vključeni v konsolidirane računovodske
izkaze
Skupina Luka
Koper
Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze Str
- Proces določanja vsebine poročila in določitev meje
Skupina Luka
Koper
Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja
Metodologija določanja bistvenosti
Str
Str
- Seznam bistvenih vsebin Luka Koper d d Matrika bistvenosti Str
-
Učinki sprememb podatkov iz predhodnih poročil in
razlogi za spremembe
Skupina Luka
Koper
Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja Str
- Spremembe v poročanju
Skupina Luka
Koper
Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja Str
- Obdobje poročanja
Skupina Luka
Koper
Obdobja poročanja Str
- Datum zadnjega poročanja
Skupina Luka
Koper
Obdobja poročanja Str
- Cikel poročanja
Skupina Luka
Koper
Obdobja poročanja Str
- Kontaktno mesto v zvezi z vprašanji glede poročila
Skupina Luka
Koper
Kontaktno mesto Str
Kazalo GRI (po standardih 2016) |164
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
- Sklic glede poročanja v skladu s standardi GRI
Skupina Luka
Koper
Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih trajnostnega poročanja
Kazalo GRI (po standardih )
Str
Str
- Kazalo po smernicah GRI
Skupina Luka
Koper
Kazalo GRI (po standardih ) Str
- Zunanje preverjanje poročanja (revizija)
Skupina Luka
Koper
Verifikacija trajnostnega poročila Str
SPECIFIČNA STANDARDA RAZKRITJA
GRI EKONOMSKO PODROČJE
GRI Ekonomska uspešnost
-
-
-
Upravljavski pristop
Skupina Luka
Koper
Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost Str
-
Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska
vrednost
Luka Koper d d
Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost
Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu
Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih
do
Str
Str
Str
Ne poročamo -b
-
Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za
dejavnosti organizacije povezane s podnebnimi
spremembami
Luka Koper d d Podnebne spremembe in priložnosti Str
- Obveznosti iz pokojninskega načrta
Skupina Luka
Koper
Ugodnosti za delavce Str
Ne poročamo -a -b -c
Pristop velja za vse družbe v Skupini Luka
Koper Pri podatkih o plačah gre izključno
za podatke za družbo Luka Koper d d
GRI Prisotnost na trgu
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema upravljanja zaposlenih Str
-
Razmerje med najnižjo plačo v organizaciji in
minimalno plačo v državi po spolu
Luka Koper d d Ugodnosti za delavce Str
GRI Posredni ekonomski vplivi
-
-
-
Upravljavski pristop
Skupina Luka
Koper
Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost Str
- Investicije v infrastrukturo in podporne storitve
Skupina Luka
Koper
Naložbe v nefinančna sredstva
Str
- Pomembni posredni gospodarski vplivi Luka Koper d d Posredni ekonomski vplivi Luke Koper Str
Kazalo GRI (po standardih 2016) |165
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
GRI Nabava
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji Str
- Delež izdatkov za lokalne dobavitelje pri poslovanju Luka Koper d d
Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper d d v letu po državah
Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper d d v letu na
slovenskem trgu po regijah
Str
Str
Ne poročamo -c
GRI Preprečevanje korupcije
-
-
-
Upravljavski pristop
Skupina Luka
Koper
Tveganja prevar in korupcije
Korupcija in podkupovanje
Str
Str
-
Poslovne operacije ocenjene glede tveganj
povezanih s korupcijo
Luka Koper d d Tveganja prevar in korupcije Str Ne poročamo - a
-
Komunikacija in izobraževanja o protikorupcijskih
pravilih in postopkih organizacije
Skupina Luka
Koper
Korupcija in podkupovanje Str Ne poročamo -c
-
Potrjeni primeri korupcije in ukrepi izvedeni kot
odziv nanje
Skupina Luka
Koper
Korupcija in podkupovanje Str
GRI OKOLJE
GRI Energija
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema energetske učinkovitosti Str
- Poraba energije znotraj organizacije Luka Koper d d Poraba energentov Str Ne poročamo -c ii iii iv
- Poraba energije zunaj organizacije Luka Koper d d Poraba energentov Str
- Učinkovita raba energije Luka Koper d d Poraba energentov Str
- Zmanjševanje porabe energije Luka Koper d d
Realizacija okoljskih ciljev v obdobju -
Poraba električne energije
Poraba pogonskega goriva
Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje rabe
električne energije in goriva
Str
Str
Str
Str
GRI Voda in odplake (izdaja standarda )
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema ravnanja z okoljem Str
- Voda kot skupni vir Luka Koper d d Upravljanje s pitno in podzemno vodo Str
Kazalo GRI (po standardih 2016) |166
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
- Upravljanje vplivov odvajanja vode Luka Koper d d
Upravljanje s pitno in podzemno vodo
Ravnanje z odpadno vodo
Str
Str
- Odvzem vode Luka Koper d d Upravljanje s pitno in podzemno vodo Str
- Odvajanje vode Luka Koper d d
Skladnost z okoljsko zakonodajo
Upravljanje s pitno in podzemno vodo
Ravnanje z odpadno vodo
Str
Str
Str
- Poraba vode Luka Koper d d Upravljanje s pitno in podzemno vodo Str
GRI Biotska raznovrstnost
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d
Sožitje z okoljem
Biotska raznovrstnost
Str
Str
-
Operativna mesta ki so v lasti zakupu upravljanju
ali sosedstvu zaščitena območja in območja z
visoko vrednostjo biotske raznovrstnosti zunaj
zaščitenih območij
Luka Koper d d
Sožitje z okoljem
Biotska raznovrstnost
Str
Str
Površine podvodnih travnikov (Zostera
noltei in kolenčasta cimodoceja oz
Cymodocea nodosa) ni mogoče tehnično
natančno določiti
-
Pomembni vplivi dejavnosti izdelkov in storitev
na biotsko raznovrstnost
Luka Koper d d
Sožitje z okoljem
Biotska raznovrstnost
Str
Str
- Habitati ki so zaščiteni ali ponovno vzpostavljeni Luka Koper d d
Sožitje z okoljem
Biotska raznovrstnost
Str
Str
-
Število vrst IUCN z rdeče liste in število nacionalno
zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst ki so ogrožene
zaradi delovanja organizacije
Luka Koper d d
Sožitje z okoljem
Biotska raznovrstnost
Str
Str
GRI Emisije
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema ravnanja z okoljem Str
-
Neposredne (scope ) emisije toplogrednih plinov
(GHG)
Luka Koper d d Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov Str O emisijah iz kompostarne ne poročamo
-
Posredne (scope ) emisije toplogrednih plinov
(GHG)
Luka Koper d d Predstavitev rezultati meritev emisij toplogrednih plinov Str
Ne poročamo -c -d -e
-f in -g
- Emisije ozonu škodljivih snovi Luka Koper d d Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov Str
-
Emisije dušikovih oksidov (NOX) žveplovih oksidov
(SOX) in znatni izpusti drugih snovi v ozračje
Luka Koper d d Rezultati meritev emisij hlapnih spojin Str
Kazalo GRI (po standardih 2016) |167
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
Zrak Luka Koper d d
Količina celokupnega prahu v pristanišču
Količina zdravju škodljivih prašnih delcev
Izpusti snovi na ključnih izvorih
Str
Str
Str
Emisije hrupa Luka Koper d d Emisije hrupa Str
Svetlobno onesnaževanje Luka Koper d d Svetlobno onesnaževanje Str
GRI Odpadki (izdaja standarda )
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema ravnanja z okoljem Str
-
Nastajanje odpadkov in pomembni vplivi
povezani z odpadki
Luka Koper d d
Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih
Statistika okoljskih dogodkov od do
Ravnanje z odpadki
Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanj z odpadki
Varovanje morja
Statistika posredovanja na morju
Str
Str
Str
Str
Str
Str
-
Upravljanje pomembnih vplivov povezanih z
odpadki
Luka Koper d d
Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih dogodkih
Statistika okoljskih dogodkov od do
Rezultati s področja ravnanja z odpadki
Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanj z odpadki
Varovanje morja
Statistika posredovanja na morju
Str
Str
Str
Str
Str
Str
- Nastali odpadki Luka Koper d d Rezultati s področja ravnanja z odpadki Str
Odpadne vode se obravnavajo v
str in str
- Odpadki ki se ne odlagajo Luka Koper d d
Ravnanje z odpadki
Rezultati s področja ravnanja z odpadki
Str
Str
Okoljevarstveno dovoljenje za predelavo
odpadnega papirniškega mulja
Količine navedene v tabeli Skupna količina
odpadkov ki se odlagajo in količina
odpadkov ki se ne odlaga Skupna količina
odpadkov ki se ne odlaga je ton
- Odpadki namenjeni za odlaganja Luka Koper d d
Ravnanje z odpadki
Rezultati s področja ravnanja z odpadki
Str
Str
Količine navedene v tabeli Skupna količina
odpadkov ki se odlagajo in količina
odpadkov ki se ne odlaga Skupna količina
ki se odlaga je ton
GRI Skladnost na področju okolja
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema ravnanja z okoljem Str
Kazalo GRI (po standardih 2016) |168
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
-
Neskladnost z zakonodajo na področju okolja ter
drugimi predpisi in regulacijami
Luka Koper d d
Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
Skladnost z okoljsko zakonodajo
Skladnost z internimi zahtevami
Inšpekcijski pregledi
Str
Str
Str
Str
O zneskih kazni ne poročamo ker denarne
kazni v letu niso bile izdane
GRI Ocenjevanje dobaviteljev z vidika okolja
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji Str
-
Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in ukrepi
za zmanjševanje teh vplivov
Luka Koper d d Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev Str
Ne poročamo -b -c -d in
-e
GRI DRUŽBA
GRI Zaposlovanje
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema upravljanja zaposlenih Str
- Zaposlovanje in fluktuacija Luka Koper d d
Zaposlovanje v Luki Koper d d po starostnih skupinah
Zaposlovanje v Luki Koper d d po spolu
Zaposlovanje v Luki Koper d d v letu po regiji prebivališča
Primerjava med zaposlovanjem odhodi in stopnjo fluktuacije
Fluktuacija zaposlenih v letu po starostnih skupinah
spolu in regiji prebivališča
Str
Str
Str
Str
Str
O fluktuaciji poročamo tudi za Skupino
Luka Koper
-
Ugodnosti ki so predvidene za polno zaposlene
delavce in niso predvidene za delavce ki so
zaposleni za določen čas in za delavce s skrajšanim
delovnim časom
Luka Koper d d Ugodnosti za delavce Str
- Starševski dopust Luka Koper d d
Število zaposlenih v Luki Koper d d ki so koristili starševski dopust in se
vrnili na delovno mesto po spolu
Str
V Sloveniji je koriščenje starševskega
dopusta ob rojstvu otroka zakonska
zahteva O deležu izkoriščenosti
starševskega dopusta ne poročamo
GRI Varnost in zdravje pri delu (izdaja standarda )
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d
Opis sistema varnosti in zdravja pri delu
Cilji varnosti in zdravja pri delu
Str
Str
- Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu Luka Koper d d
Opis sistema varnosti in zdravja pri delu
Organiziranost področja
Str
Str
-
Prepoznavanje nevarnosti ocena tveganja in
preiskava incidentov
Skupina Luka
Koper
Ugotavljanje nevarnosti ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov Str
Kazalo GRI (po standardih 2016) |169
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
- Storitve zdravja pri delu Luka Koper d d
Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev
negativnih učinkov na zdravje
Str
-
Sodelovanje delavcev posvetovanje in
komuniciranje o varnosti in zdravju pri delu
Luka Koper d d Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev Str
- Usposabljanje delavcev o varnosti in zdravju pri delu Luka Koper d d Usposabljanje za varno in zdravo delo Str
- Promocija zdravja delavcev Luka Koper d d Promocija zdravja Str
-
Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje in
varnost pri delu ki so neposredno povezani s
poslovnimi odnosi
Luka Koper d d
Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev
negativnih učinkov na zdravje
Škodni dogodki
Aktivnosti za preprečevanje širjenja covida-
Druge izvedene aktivnosti
Str
Str
Str
Str
-
Delavci zajeti v sistem vodenja varnosti in zdravja
pri delu
Luka Koper d d Delavci zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu Str
- Poškodbe pri delu Luka Koper d d
Ugotavljanje nevarnosti ocena tveganja in preiskava izrednih dogodkov
Cilji varnosti in zdravja pri delu
Poškodbe pri delu
Aktivnosti za preprečevanje širjenja covida-
Druge izvedene aktivnosti
Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu v letu
Str
Str
Str
Str
Str
Str
- Zdravstveno stanje povezano z delom Luka Koper d d
Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev
negativnih učinkov na zdravje
Str
GRI Usposabljanje in izobraževanje
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema usposabljanja zaposlenih Str
-
Povprečno število izobraževanj na zaposlenega na
leto
Luka Koper d d Opis sistema usposabljanja zaposlenih Str
-
Programi za nadgradnjo kompetenc zaposlenih
vseživljenjsko učenje in programi ki podpirajo
nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim pomagajo pri
njihovih kariernih zaključkih
Luka Koper d d Vpeljani programi Str
-
Delež zaposlenih ki so vključeni v ocenjevanje
delovne uspešnosti in poklicno napredovanje
Luka Koper d d Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih Str
GRI Raznolikost in enake možnosti
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Politika raznolikosti Str
Kazalo GRI (po standardih 2016) |170
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
- Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih Luka Koper d d
Nadzorni svet družbe Luka Koper d d
Uprava družbe Luka Koper d d
Opis članov uprave družbe Luka Koper d d na dan decembra
Raznolikost zaposlenih po kategoriji delovnega mesta po spolu in po
starosti
Str
Str
Str
Str
GRI Preprečevanje diskriminacije
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Človekove pravice in diskriminacija Str
Evalvacija upravljavskega pristopa je v
pripravi
- Primeri diskriminacije in ukrepi izvedeni zoper njih Luka Koper d d Človekove pravice in diskriminacija Str Ne poročamo -b
GRI Ocena spoštovanja človekovih pravic
-
-
-
Upravljavski pristop
Skupina Luka
Koper
Korporativna integriteta Str
-
Projekti ali operacije delovanja ki so bili predmet
pregleda z vidika človekovih pravic inali ocene
vplivov na človekove pravice
Luka Koper d d
Človekove pravice prepoznane kot najrelevantnejše
za družbo Luka Koper d d
Str
-
Usposabljanja za zaposlene o pravilih in postopkih
na področju varovanja človekovih pravic
Luka Koper d d Človekove pravice in diskriminacija Str
GRI Lokalna skupnost
-
-
-
Upravljavski pristop
Skupina Luka
Koper
Strategija trajnostnega razvoja
Družbeno okolje
Str
Str
-
Lokacije ki zajemajo vključevanje lokalne skupnosti
presoje vplivov na lokalno skupnost in razvojne
programe za lokalno skupnost
Skupina Luka
Koper
Dejavnosti Skupine Luka Koper
Posredni ekonomski vplivi Luke Koper
Komuniciranje z javnostmi
Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe
Rezultati s področja emisij hrupa
Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa
v letu
Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa načrtovani za leto
Statistika posredovanja na morju
Družbeno okolje
Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu
Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev v letih
do
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Str
Ne poročamo - i in - v
Kazalo GRI (po standardih 2016) |171
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initiative) – osnovna raven (‘in accordance’ – Core option)
Standard GRI
in razkritje
Opis Meje poročanja Poglavje Stran Opombe
-
Lokacije ki pomembno potencialno ali dejansko
negativno vplivajo na lokalne skupnosti
Skupina Luka
Koper
Rezultati s področja emisij hrupa
Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa v
letu
Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa načrtovani za leto
Družbeno okolje
Str
Str
Str
Str
GRI Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji Str
-
Negativni vplivi na družbo znotraj nabavne verige in
ukrepi zoper njih
Luka Koper d d Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev Str
Ne poročamo -b -c -d in
-e
GRI Skladnost
-
-
-
Upravljavski pristop Luka Koper d d
Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu
Skladnost z okoljsko zakonodajo
Skladnost z internimi zahtevami
Str
Str
Str
Str
Evalvacija upravljavskega pristopa se
izvaja na vodstvenem pregledu
- Neskladnost z zakoni in pravili Luka Koper d d
Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri delu
Skladnost z okoljsko zakonodajo
Skladnost z internimi zahtevami
Str
Str
Str
Str
O zneskih kazni ne poročamo ker denarne
kazni v letu niso bile predpisane
Kazalo GRI (po standardih 2016) |172
RAČUNOVODSKO
POROČILO
173
28 Računovodski izkazi družbe
Luka Koper,d.d., in Skupine Luka Koper
28.1 Izkaz poslovnega izida
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Pojasnilo 2021 2020 2021 2020
Čisti prihodki od prodaje 1 224.990.379 206.038.900 228.444.062 209.920.232
Usredstveni lastni proizvodi in storitve 2 76.042 142.528 76.042 142.535
Drugi prihodki 3 2.941.895 8.380.568 4.691.557 10.195.758
Stroški materiala 4 -15.999.667 -15.699.263 -16.355.259 -16.059.448
Stroški storitev 5 -61.823.212 -55.840.212 -58.465.253 -53.053.535
Stroški dela 6 -80.154.423 -72.137.042 -86.970.246 -78.743.013
Amortizacija 7 -29.087.193 -27.537.542 -29.824.461 -28.302.384
Drugi odhodki 8 -10.198.377 -10.585.472 -10.250.174 -10.595.879
Poslovni izid iz poslovanja 30.745.444 32.762.465 31.346.268 33.504.266
Finančni prihodki 4.898.610 3.349.022 3.470.537 2.097.685
Finančni odhodki -273.258 -704.673 -275.496 -589.867
Poslovni izid iz financiranja 9 4.625.352 2.644.349 3.195.041 1.507.818
Rezultati pridruženih družb 0 0 2.793.285 1.224.318
Poslovni izid pred obdavčitvijo 35.370.796 35.406.814 37.334.594 36.236.402
Davek iz dobička 10 -5.159.085 -4.054.749 -5.232.125 -4.131.727
Odloženi davki 10 -291.381 -79.315 -308.942 -75.111
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 29.920.330 31.272.750 31.793.528 32.029.565
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov
obvladujoče družbe
0 0 31.760.565 32.025.757
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja lastnikov
neobvladujočih deležev
0 0 32.963 3.808
Čisti dobiček na delnico 11 2,14 2,23 2,27 2,29
Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Računovodski izkazi družbe Luka Koper,d.d., in Skupine Luka Koper|174
28.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Pojasnilo 2021 2020 2021
2020
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 29.920.330 31.272.750 31.793.528
Aktuarski dobički ali izgube iz pozaposlitvenih zaslužkov 25 34.869 -265.847 104.021 -385.984
Odloženi davek na aktuarske dobičke ali izgube 19 -7.652 22.196 -14.953 33.446
Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev,
vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala
18 11.404.384 7.422.406 11.589.103 7.256.160
Odloženi davek na prevrednotenje finančnih sredstev,
vrednotenih po pošteni vrednosti prek kapitala
19 -2.166.832 -1.410.257 -2.201.930
-1.378.670
Postavke, ki pozneje ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 9.264.769 5.768.498 9.476.241
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 39.185.098 37.041.248 41.269.769 37.554.517
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
lastnikov obvladujoče družbe
39.185.098 37.041.248 41.236.807 37.550.709
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
lastnikov neobvladujočih deležev
0 0 32.963
Računovodski izkazi družbe Luka Koper,d.d., in Skupine Luka Koper|175
28.3 Izkaz finančnega položaja
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Pojasnilo 31. 12. 2021 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2020
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema 12 425.978.241 403.335.743 438.877.277 417.136.694
Naložbene nepremičnine 13 23.975.120 23.721.641 15.530.234 14.844.630
Neopredmetena sredstva 14 1.250.530 1.881.584 1.372.176 2.058.861
Druga nekratkoročna sredstva 15 9.650.187 1.089.144 9.650.187 1.089.144
Delnice in deleži v družbah v Skupini 16 4.048.063 4.533.063 0 0
Delnice in deleži v pridruženih družbah 17 6.737.709 6.737.709 15.784.793 14.168.687
Druge nekratkoročne finančne naložbe 18 56.587.335 44.223.149 59.972.076 47.423.171
Dana posojila in depoziti 1.717 3.336 7.260 8.866
Nekratkoročne poslovne terjatve 39.991 41.088 39.991 31.397
Odložene terjatve za davek 19 3.123.312 5.589.177 3.139.376 5.665.198
Nekratkoročna sredstva 531.392.205 491.155.634 544.373.370 502.426.648
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 20 485.000 0 340.807 0
Zaloge 21 1.422.438 1.362.769 1.422.438 1.362.769
Dana posojila in depoziti 1.619 1.824 1.619 72.909
Poslovne ter druge terjatve in sredstva 22 46.773.388 41.192.593 47.326.339 41.632.400
Terjatve za davek od dohodka 0 885.779 0 883.596
Denar in denarni ustrezniki 23 16.342.426 37.051.470 40.638.685 61.021.421
Kratkoročna sredstva 65.024.871 80.494.435 89.729.888 104.973.095
SKUPAJ SREDSTVA 596.417.076 571.650.069 634.103.258
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital 58.420.965 58.420.965 58.420.965 58.420.965
Kapitalske rezerve 89.562.703 89.562.703 89.562.703 89.562.703
Rezerve iz dobička 224.907.699 209.947.534 224.907.699 209.947.534
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti 29.692.618 20.382.176 30.036.801 20.507.185
Zadržani dobički 29.592.320 30.637.829 63.769.456 62.982.777
Kapital lastnikov obvladujoče družbe 432.176.305 408.951.207 466.697.624 441.421.164
Neobvladujoči deleži 0 0 267.704 239.522
Skupaj kapital 24 432.176.305 408.951.207 466.965.328 441.660.686
Rezervacije 25 19.150.740 17.273.054 19.754.689 17.943.022
Odloženi prihodki 26 28.878.641 24.153.306 30.137.376 25.537.164
Nekratkoročna posojila 27 60.688.522 71.209.697 60.688.522 71.209.697
Druge nekratkoročne finančne obveznosti 967.048 262.898 967.241 264.966
Nekratkoročne poslovne obveznosti 28 106.025 115.195 143.693 145.939
Nekratkoročne obveznosti 109.790.976 113.014.150 111.691.521 115.100.788
Obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo 29 0 0 40.984 0
Kratkoročna posojila 30 10.521.175 10.521.175 10.521.175 10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti 468.582 330.668 428.514 382.791
Obveznosti za davek od dohodka 3.130.837 0 3.130.790 0
Poslovne in druge obveznosti 31 40.329.201 38.832.869 41.324.946 39.734.303
Kratkoročne obveznosti 54.449.795 49.684.712 55.446.409 50.638.269
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 596.417.076 571.650.069 634.103.258 607.399.743
Računovodski izkazi družbe Luka Koper,d.d., in Skupine Luka Koper|176
28.4 Izkaz denarnih tokov
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2021 2020 2021 2020
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 29.920.330 31.272.750 31.793.528 32.029.565
Prilagoditve za:
Amortizacija 29.087.193 27.537.542 29.824.461 28.302.384
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih nepremičnin 1.469.401 1.996.081 1.469.597 2.000.419
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin -1.104.899 -20.561 -1.105.202 -12.403
Popravek vrednosti terjatev 619.269 445.625 640.782 455.492
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti -232.000 -852.501 -244.899 -857.626
Odprava rezervacij -490.646 -3.856.370 -534.656 -3.868.973
Finančni prihodki -4.898.610 -3.349.022 -3.470.537 -2.097.685
Finančni odhodki 273.258 704.673 275.496 589.867
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi 0 0 -2.793.285 -1.224.318
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov 5.450.466 4.134.064 5.541.067 4.206.838
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki 60.093.762 58.012.281 61.396.352 59.523.560
Sprememba drugih sredstev -8.561.043 16.663.696 -8.561.043 16.763.896
Sprememba poslovnih terjatev -5.995.264 2.569.432 -6.101.516 2.615.454
Sprememba zalog -59.670 59.729 -59.669 59.729
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo -485.000 0 -340.807 0
Sprememba obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo 0 0 40.984 0
Sprememba delnic in deležev družb v Skupini 485.000 0 0 0
Sprememba poslovnih obveznosti 9.097.893 -7.635.495 9.234.867 -7.527.433
Sprememba rezervacij 2.437.223 -312.986 2.457.186 -257.241
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov 4.725.335 -268.944 4.600.212 -514.657
Denar, ustvarjen pri poslovanju 61.738.236 69.087.713 62.666.566 70.663.308
Izdatki za obresti -282.361 -717.173 -284.599 -591.046
Izdatki za davek -1.142.469 -775.398 -1.217.739 -885.781
Čisti denarni tokovi iz poslovanja 60.313.406 67.595.142 61.164.228 69.186.481
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti 252.498 205.313 260.738 211.444
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb 308.723 422.442 0 0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb 1.177.179 855.823 1.177.179 855.823
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb 2.200.407 1.865.444 2.249.996 1.865.444
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev 1.173.553 -20.759 1.362.753 8.647
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin 199.266 0 10.573 0
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil 1.824 8.716 72.987 8.838
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev -59.486.450 -57.832.111 -59.783.453 -58.202.326
Čisti denarni tokovi iz naložbenja -54.173.000 -54.495.132 -54.649.227 -55.252.130
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil 0 -16.000.000 0 0
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil -10.521.175 -10.521.174 -10.521.175 -10.521.174
Izdatki za plačilo sredstev v najemu -368.275 -364.613 -416.562 -412.731
Izplačane dividende -15.960.000 -15.009.345 -15.960.000 -15.009.345
Čisti denarni tokovi iz financiranja -26.849.450 -41.895.132 -26.897.737
-25.943.250
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov -20.709.044 -28.795.122 -20.382.736 -12.008.899
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 37.051.470 65.846.592 61.021.421 73.030.320
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 16.342.426 37.051.470 40.638.685 61.021.421
Računovodski izkazi družbe Luka Koper,d.d., in Skupine Luka Koper|177
28.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe
(v evrih)
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja
po pošteni vrednosti
Skupaj kapital
Osnovni kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge rezerve iz
dobička
Zadržani dobički
Finančne
naložbe
Aktuarski dobički
in izgube
Stanje na dan 31. decembra 2019 58.420.965 89.562.703 18.765.115 175.546.044 30.013.664 16.010.857 -1.429.389 386.889.959
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -14.980.000 0 0 -14.980.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki 0 0 0 0 -14.980.000 0 0 -14.980.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 31.272.750 0 0 31.272.750
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,
zmanjšana za davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek 0 0 0 0 0 0 -243.651 -243.651
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 31.272.750 6.012.149 -243.651 37.041.248
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 -32.210 0 32.210 0
Premiki v kapitalu 0 0 0 15.636.375 -15.668.585 0 32.210 0
Stanje na dan 31. decembra 2020 58.420.965 89.562.703 18.765.115 191.182.419 30.637.829 22.023.006 -1.640.830 408.951.207
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 29.920.330 0 0 29.920.330
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb, zmanjšana za
davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek 0 0 0 0 0 0 27.217 27.217
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 29.920.330 9.237.551 27.217 39.185.098
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 -45.675 0 45.675 0
Premiki v kapitalu 0 0 0 14.960.165 -15.005.840 0 45.675 0
Stanje na dan 31. decembra 2021 58.420.965 89.562.703 18.765.115 206.142.584 29.592.319 31.260.558 -1.567.938 432.176.305
Računovodski izkazi družbe Luka Koper,d.d., in Skupine Luka Koper|178
28.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine
(v evrih)
Rezerve, nastale zaradi
vrednotenja po pošteni
vrednosti
Skupaj
kapital
lastnikov
obvladujočih
deležev
Skupaj kapital
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve iz
dobička
Zadržani
dobički
Finančne
naložbe
Aktuarski
dobički in
izgube
Kapital
neobvladujočih
deležev
Stanje na dan 31. decembra 2019 58.420.965 89.562.703 18.765.115 175.546.044 61.607.313 16.504.609 -1.556.294 418.850.456 238.899 419.089.355
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -14.980.000 0 0 -14.980.000 -3.187 -14.983.187
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki 0 0 0 0 -14.980.000 0 0 -14.980.000 -3.187 -14.983.187
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 32.025.757 0 0 32.025.757 3.808 32.029.565
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,
zmanjšana za davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek 0 0 0 0 0 0 -352.538 -352.538 0 -352.538
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 32.025.757 5.877.490 -352.538 37.550.709 3.808 37.554.517
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 -33.918 0 33.918 0 0 0
Premiki v kapitalu 0 0 0 15.636.375 -15.670.293 0 33.918 0 0 0
Stanje na dan 31. decembra 2020 58.420.965 89.562.703 18.765.115 191.182.419 62.982.776 22.382.100 -1.874.915 441.421.164 239.522 441.660.686
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000 -4.780 -15.964.780
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000 -4.780 -15.964.780
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 31.760.565 0 0 31.760.565 32.963 31.793.528
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,
zmanjšana za davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek 0 0 0 0 0 0 89.068 89.068 0 89.068
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 31.760.565 9.387.173 89.068 41.236.806 32.963 41.269.769
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 -53.375 0 53.375 0 0 0
Premiki v kapitalu 0 0 0 14.960.165 -15.013.540 0 53.375 0 0 0
Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 -346 0 0 -346 0 -346
Druge spremembe 0 0 0 0 -346 0 0 -346 0 -346
Stanje na dan 31. decembra 2021 58.420.965 89.562.703 18.765.115 206.142.584 63.769.456 31.769.273 -1.732.471 466.697.624 267.704 466.965.328
Računovodski izkazi družbe Luka Koper,d.d., in Skupine Luka Koper|179
Pojasnila k računovodskim izkazom
Podlage za pripravo računovodskih izkazov
Poročajoča družba
Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v
nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38, Koper , Slovenija ,
je obvladujoča družba Skupine Luka Koper (v nadaljevanju:
Skupine), ustanovljena v državi Slovenija . V nadaljevanju so
predstavljeni ločeni računovodski izkazi družbe Luka Koper, d.
d., ter konsolidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper
za leto, ki se je končalo 31. decembra 2021. Konsolidirani
računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe
in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne izide
pridruženih družb.
na blagu in drugih storitev ter tako strankam zagotavlja
celovito logistično podporo. Obvladujoča družba Luka Koper,
d. d., na podlagi koncesijske pogodbe skrbi za pristaniško
infrastrukturo in njen razvoj.
Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:
- Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
- Adria Terminali, d. o. o., 100 %
- Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, 100 %
- TOC, d. o. o., 68,13 %
Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:
- Adria Transport, d. o. o., 50 %
- Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lasti družbe
Adria Transport, d. o. o.
- Adria-Tow, d. o. o., 50 %
- Adriafin, d. o. o., 50 %
- Avtoservis, d. o. o., 49 %
Družbi, ki nista vključeni v konsolidirane izkaze, na dan 31.
decembra 2021:
- Logis-Nova, d. o. o., 100 %
- Adria Investicije, d. o. o., 100 %
Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista
vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno predstavitev
finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta
v zelo omejenem obsegu, brez zaposlenih oseb. V svojih
knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je
31. decembra 2021 znašala 866.928 evrov. Čisti prihodki
poslovnega leta so znašali 104.702 evrov (v družbi Adria
Investicije, d. o. o., v višini 84.028 evrov in v družbi Logis-Nova,
d. o. o., v višini 20.674 evrov). Obe družbi sta leto zaključili z
dobičkom. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi
Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih izkazih.
Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d. , in konsolidirani
računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel
Svet za mednarodne računovodske standarde (IASB), s
pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih
standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih
je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o
gospodarskih družbah.
Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 31.
marca 2022.
Podlage za merjenje
Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob
predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje nadaljevala
poslovanje, kar predpostavlja, da bo družba/Skupina imela
dovolj likvidnih sredstev.
Glede na negotovost v zvezi z nadaljnjim razvojem dogodkov,
povezanih s covidom-19, poslovodstvo spremlja razmere in
morebitni vpliv na poslovanje in zagotavlja, da bo družba/
Skupina imela dovolj likvidnih sredstev za nadaljnje poslovanje.
Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen
pri finančnih naložbah, ki so vrednotene po pošteni vrednosti.
Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so
opisane v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in obvladovanje
finančnih tveganj.
Funkcijska in predstavitvena valuta
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so
funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokroževanja lahko
pride do zaokrožitvenih razlik.
Uporaba ocen in presoj
Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih
izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na
uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter
obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene so oblikovane glede
na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem
obdobju. Način oblikovanja ocen ter s tem povezane
predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k
posameznim postavkam.
Pojasnila k računovodskim izkazom|180
Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo.
Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato se ocene
stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe
računovodskih ocen se pripoznajo v obdobju, za katerega se
ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera
spremembe vplivajo.
Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri
računovodskih postavkah:
Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 12
in 13 ter usmeritev 30.1.2)
Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave
in opremo družba/Skupina presoja v skladu z MRS 36.
Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali
je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spremembe,
spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega
opredmetenega sredstva), da utegne biti sredstvo oslabljeno.
Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti
nadomestljivo vrednost sredstva. Sredstvo je treba slabiti, če
njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo
vrednost. Nadomestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk:
njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali
njegove vrednosti pri uporabi.
Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 25 in 32 ter
usmeritev 30.1.12)
Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi
preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je
mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi
obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske
koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso
pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče zanesljivo
izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali
nenastopom dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na
kar družba/Skupina ne more vplivati.
Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo
pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo
ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v
računovodskih izkazih oblikuje rezervacija za tožbe.
Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in
14 ter usmeritvi 30.1.2 in 30.1.3)
Družba/Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev
upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnično in
gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba/Skupina
redno preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih,
in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba/Skupina
spremenila dobo koristnosti ter posledično prevrednotila
strošek amortizacije.
Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s
kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 30.1.22)
Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva
skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da pripoznavanje
prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v
znesku, ki odraža nadomestilo, za katero družba pričakuje, da
je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.
Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo
odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančnega položaja,
in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za
skladiščenje in logistiko po dnevih in količini, za vzdrževanje
po gradbenih situacijah ter opravljenih urah, za laboratorijske
storitve po opravljenih urah ter za gostinske in nočitvene
storitve po dnevih in opravljenih storitvah.
Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno
pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že
ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih
sredstev
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih
presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja
računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v
računovodskih izkazih, so bili uporabljeni pri presoji:
- vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
- vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
- vrednotenja naložb v odvisne (le v obvladujoči družbi),
pridružene in druge družbe (pojasnila 16, 17 in 18) in
- pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 19).
Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke
(pojasnilo 19 in usmeritev 30.1.20)
Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj
razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala terjatve
za odložene davke iz naslova:
- rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
- slabitev finančnih naložb,
- razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih
naložb,
- slabitev terjatev.
Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova
oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine, se
zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih
rezervacij in povečujejo v ustreznih zneskih glede na novo
oblikovane rezervacije.
Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob
oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/Skupina
oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve
za odloženi davek bodo realizirane ob odtujitvi teh naložb ali
odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.
Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih
začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna davčna
stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.
Pojasnila k računovodskim izkazom|181
Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih
obdavčljivih razlik pri prevrednotenju drugih naložb po
pošteni vrednosti prek kapitala (po pošteni vrednosti
neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova
prevrednotenja drugih naložb na nižjo vrednost pa so
izkazane terjatve za odloženi davek.
Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev
ali obveznosti za odloženi davek. Če družba/Skupina nima
zadostnega razpoložljivega dobička, se izkazana vrednost
terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.
Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne
nagrade (pojasnilo 25 ter usmeritev 30.1.12)
V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke
sta evidentirani sedanja vrednost odpravnin ob upokojitvi
in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega
izračuna, ki ga odobri poslovodstvo. Aktuarski izračun temelji
na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka
izračuna, ki se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikujejo
od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša
predvsem na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije
zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za
določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega
izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za
spremembe navedenih ocen.
Povzetek pomembnih računovodskih
usmeritev in razkritja
Uporabljene računovodske usmeritve
Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile
dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prikazana v
računovodskih izkazih.
Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske
usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in prilagojene
usmeritvam Skupine.
Posli v tuji valuti
Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre
po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla.
Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan
izkaza finančnega položaja, so preračunani v domačo valuto
po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem
na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so
pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Nepremičnine naprave in oprema
Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba/
Skupina uporablja model nabavne vrednosti. Sredstvo se
izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski
popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi slabitve. Način
in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve
so opisani v nadaljevanju v poglavju z naslovom Slabitev
nefinančnih sredstev. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav
in opreme je ustreznik denarne cene na dan pripoznanja.
Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe
koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se
amortizirajo v ocenjeni dobi koristnosti.
Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.
Stroški izposoje
V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se
lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z MRS
23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji
ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba oziroma
Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče
pripisati neposredno nakupu sredstva v pripravi, usredstvi
sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane
letne obrestne mere, vendar samo za pomembne naložbe
(vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje, daljši
od 12 mesecev). Iz načina usredstvovanja obresti so izvzete
naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso
imele vlaganj (naložbe v mirovanju).
Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v
pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se stroški
izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja,
usredstven v obdobju, ne sme preseči zneska stroškov
izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|182
Kasnejši stroški
Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega
dela nepremičnin, naprav in opreme, nadomestijo njegovo
nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni
del se preneha pripoznavati. Drugi kasnejši izdatki v zvezi z
nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno
vrednost, če je verjetno, da bodo njene prihodnje gospodarske
koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se
pripoznajo kot odhodek ob nastanku.
Amortizacija
Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v
poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je
razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo
družba/Skupina amortizira po metodi enakomernega
časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe
koristnosti vsake posamezne nepremičnine, naprave in
opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu
vsakega poslovnega leta. Zemljišča, sredstva v pridobivanju,
nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev)
za prodajo, in umetnine se ne amortizirajo. Uporabljene
življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:
Sredstva
Gradbeni objekti let let
Transportna in prekladalna oprema let let
- lokomotive let let
- viličarji nakladalci let let
Računalniška oprema let let
Druga oprema let let
Odprava pripoznanja
Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine,
naprave in opreme družba/Skupina odpravi ob odtujitvi,
če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih
gospodarskih koristi. Dobički ali izgube iz odtujitve posamezne
nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med
prihodki iz odtujitve in knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo
v poslovni izid.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi ji
prinašale najemnino ali povečevale vrednost nekratkoročne
naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin
uporabljamo model nabavne vrednosti. Amortizacija se
obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja
ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti posameznega
sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so
razdeljeni na sestavne dele glede na ocenjeno dobo koristnosti.
Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:
Naložbene nepremičnine
Zgradbe let let
Pravice do uporabe sredstev
Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje
najeme med pravicami do uporabe sredstev. Področje uporabe
MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi
izjemami. Najemniki morajo v skladu s standardom vse najeme
obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med
poslovnim in finančnim najemom v okviru izkaza finančnega
položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri
pripoznanju, in sicer v primeru najemov sredstev z majhno
vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov
(tj. najemov, ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na
datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine
(tj. obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico
do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja najema (tj.
sredstvo iz pravice do uporabe).
Družba/Skupina pregleda in analizira vse najemne pogodbe.
Za najeme, krajše od enega leta, in najeme majhnih vrednosti
se je odločila za uporabo izjem.
Družba/Skupina na podlagi analiz oceni vrednosti pravic do
uporabe sredstev in obveznosti iz najema. Vrednosti pravic
do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene
na podlagi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov za obdobje
trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi
ponderirane obrestne mere, ki jo družba/Skupina realizira pri
najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic
do uporabe sredstev je izračunana na podlagi preostale dobe
trajanja najema.
Neopredmetena sredstva
Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna
po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se
neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti,
zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in izgube
zaradi slabitve.
Amortizacija
Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na
kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delovanje,
se začne amortizirati.
Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno
dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enakomernega
časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa
neopredmetena sredstva imajo končno dobo koristnosti.
Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo
s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj konec
vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti
sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se trajanje amortiziranja
ustrezno spremeni.
Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz
pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega dobe
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|183
pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša,
odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje, da bo sredstvo v
uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena
sredstva je 10 let (uporabljene življenjske dobe so podane v
tabeli, ki sledi).
Neopredmetena sredstva
Nekratkoročne premoženjske pravice let let
Stroški razvoja let
let
Finančne naložbe v povezana podjetja
Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe
vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje le naložbe v
pridružene družbe, vrednoti jih po kapitalski metodi. Družba
oziroma Skupina na vsak dan izkaza finančnega položaja
oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni
oslabljenosti finančne naložbe. Slabitev naložb se pripozna v
izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva
Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:
finančna sredstva vrednotena po odplačni vrednosti
finančna sredstva vrednotena po pošteni vrednosti prek
izkaza drugega vseobsegajočega donosa in
finančna sredstva vrednotena po pošteni vrednosti prek
izkaza poslovnega izida
Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti
prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, so uvrščene
naložbe v kapitalske vrednostnice. Ob začetnem pripoznanju
se finančna sredstva izmerijo po pošteni vrednosti, izjema
so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine
financiranja (kar se določi v skladu z MSRP 15) in se izmerijo
po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre
za finančno sredstvo, ki je izmerjeno po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje
transakcijske stroške, ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali
izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva
tržno oblikovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice.
Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna v
drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi
pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma izgube izkaže
skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in
prodaje se uporablja datum trgovanja.
Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga,
ter naložbe v vzajemne sklade, za katere je objavljena dnevna
vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, je družba/
Skupina razvrstila med sredstva, vrednotena po pošteni
vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
Druga sredstva
Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev
nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so
zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina
prejme od dobavitelja.
Dana posojila in terjatve
Dana posojila ter terjatve družba oziroma Skupina pripozna
na datum poravnave in jih meri po odplačni vrednosti z
uporabo metode veljavnih obresti. Vsi dani predujmi so
zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina
prejme od dobavitelja.
Terjatve iz poslovanja
V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira
nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev. Terjatve
za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno.
Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz poslovanja so
ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali
ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve, za katere so sproženi
postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od
insolvenčnih postopkov, družba prenese na konte spornih
in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in
drugimi sredstvi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške
oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.
Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev
Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova
zamudnih obresti družba oziroma Skupina na podlagi starostne
strukture ter na podlagi individualne presoje oblikuje popravke
vrednosti terjatev. Popravki vrednosti terjatev do podjetij,
v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se
oblikujejo v celotni višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku
postopka. Skladno z MSRP 9, ki je uvedel nove zahteve glede
merjenja finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve,
je družba oziroma Skupina za poslovne terjatve oblikovala
model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih
izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih izgubah.
Družba oziroma Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev
tudi iz naslova še nezapadlih terjatev glede na oceno tveganja.
Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo
na podlagi svojih kriterijev oblikuje družba oziroma Skupina, ter
iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja.
Izgube zaradi slabitev bremenijo druge poslovne odhodke v
zvezi s terjatvami.
Sredstva za prodajo
Sredstva za prodajo so sredstva, za katera se pričakuje, da
bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z nadaljnjo
uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in
predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja je zelo verjetna
v primeru, ko družba/Skupina prejme zavezujočo ponudbo
kupca za nakup sredstev.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|184
Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za prodajo po
knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za
stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena
med sredstva za prodajo, se ne amortizirajo.
Denar
Med denarna sredstva družbe oziroma Skupine spadajo denar
v blagajni in vloge na vpogled na računih ter bančni depoziti na
odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.
Zaloge
Zaloge materiala družba oziroma Skupina vrednoti po
nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji
izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po
nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge
nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave.
Med nevračljive nakupne dajatve se doda tudi tisti davek na
dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša
za dobljene popuste. Družba/Skupina za zmanjševanje
količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih
povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, družba
oziroma Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi
okrepitve ne prevrednotijo.
Kapital
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov
je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto prenosljive.
Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2021
znašala 4,17 evra.
Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička
Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot
narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer
najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske
in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega dobička in ne
morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina
nima, saj jih statut ne predvideva.
Rezerve nastale zaradi vrednotenja
po pošteni vrednosti
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti,
izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih
po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih
dobičkov in izgub.
Zadržani dobički
Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega
dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela čistega
poslovnega izida poslovnega leta.
Dividende
Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče
družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu
dividend.
Odobreni kapital
Na dan 31. 12. 2021 družba oziroma Skupina ni imela
odobrenega kapitala.
Rezervacije
Rezervacije za tožbe in odškodnine
Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in
odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri
poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na
podlagi teh sodil:
- ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali
posredno), ki je posledica preteklega dogodka,
- verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben
odtok (rezervacija se pripozna, če je verjetnost velika),
- možnost zanesljive ocenitve obveze.
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi
predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in izplačati
jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh
zaslužkov družba/Skupina uporablja vrednotenje aktuarske
obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva
vrednotenja do predvidene upokojitve zaposlene osebe. To
pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim
delom. Ocenjena obveznost se pripozna v višini sedanje
vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo
tudi predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.
Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna
aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za odpravnine v
drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega
službovanja in stroške obresti pa v izkazu poslovnega izida. Za
jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida so prikazani tako
stroški sprotnega službovanja in stroški obresti kot aktuarski
dobički ali izgube.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova
odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuarskem izračunu
na dan 31. decembra 2021, v katerem so bile upoštevane
predpostavke:
- Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih
nagrad.
- Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta
2007 za slovensko populacijo, ločeno za moške in ženske,
znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za
zaposlence na dan 31. decembra 2021 to pomeni med
0,3-odstotno in 0,7-odstotno smrtnost za naslednje poslovno
leto (glede na število zaposlencev).
- Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|185
linearno padajoča od 2 odstotka pri 18 letih do 0,0 odstotka
pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za
zaposlence na dan 31. decembra 2021 to pomeni med
0,4-odstotno in 0,8-odstotno letno fluktuacijo za naslednje
poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega
odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni
upoštevana.
- Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega
zaposlenega na podlagi podatkov o spolu, datumu rojstva
in doseženi delovni dobi na dan 31. decembra 2021 v skladu
s 27. členom ZPIZ-2 in s tretjo alinejo prvega odstavka 28.
člena.
- Za leti 2022 in 2023 so upoštevane stopnje povečanja
povprečnih plač v RS iz Jesenske napovedi gospodarskih
gibanj 2021 (UMAR). Predvideno je, da se bodo povprečne
plače v RS od leta 2024 dalje letno višale za 2-odstotno
inflacijo in za realno rast v višini 1 odstotka. Predpostavlja se,
da se zneski iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov
in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št.
140/06 in 76/08) v letih do 2023 ne bodo povišali, kasneje
se predvideva rast teh zneskov skladno z inflacijo. Za izračun
povprečne bruto plače v RS so osnova povprečne bruto
plače od januarja do decembra 2019, povečane za rast v
letih 2020 in 2021 v višini 5,8 % za posamezno leto (gibanje
v letih 2020 in 2021 ni upoštevano zaradi vpliva posledic
epidemije), ki rastejo v skladu z aktuarskimi predpostavkami
glede nominalne stopnje rasti povprečnih bruto plač.
- Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije,
upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja,
in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na
skupno delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne
plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V
primeru štirih individualnih pogodb se dodatek na delovno
dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna letna stopnja
rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v
prihodnjem letu 2,0-odstotna, v letu 2023 1,9-odstotna, od
leta 2024 dalje pa 2,0-odstotna.
- Diskontna stopnja za izračun na dan 31. decembra 2021
je določena pri 0,9 odstotka na osnovi donosnosti visoko
kakovostnih podjetniških obveznic (bonitetna ocena AA) na
dan 31. decembra 2021, nominiranih v EUR, ob upoštevanju
povprečnega utežnega trajanja obvez družbe (glede na
izračunani znesek obvez pred diskontiranjem) od bilančnega
datuma do izplačila po posamezni vrsti zaslužka (14,1 leta).
Nekratkoročno razmejeni prihodki
Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v
obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke.
V družbi oziroma Skupini se oblikujejo nekratkoročno
razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno
vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospodarske javne
službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture
do višine, ki ustreza višini prihodkov iz naslova pristaniških
pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova
pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo dolgoročno
razmejeni prihodki.
Državne podpore
Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu
finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko obstaja
zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo
izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za
kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega
izida v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih
te nadomestile.
Koncesijska dejavnost
V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008
družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru
Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča,
opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču razmerje uredili s koncesijsko
pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let
od sklenitve pogodbe.
Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe
in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem
evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje
poslovne knjige voditi na način, da zagotovi ločeno
računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi
podeljenih izključnih pravic.
V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno
računovodsko evidenco prihodkov iz naslova pristaniških
pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja
koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek prihodkov
iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja
pristaniške infrastrukture koncesionar zadrži kot nekratkoročno
odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške
infrastrukture v prihodnjih letih v skladu s členom 9.3
koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti
gospodarske javne službe temelji na usmeritvah in načelih
stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.
Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo
z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s strani Republike
Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke
gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške
infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov
iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški gospodarske
javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz
naslova pristaniških pristojbin se v višini presežka odpravijo
nekratkoročno odloženi prihodki.
Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike
Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico za
izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|186
pomorskega potniškega prometa na območju pristanišča ter
s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje
pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture,
ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena
Pomorskega zakonika pridobila tudi izključno pravico do
izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja
pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet.
Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6
koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vlaganj v
pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu.
Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska vlaganja v
posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku
k letnemu poročilu, ki ga mora pregledati in potrditi
pooblaščeni revizor.
Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske
pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5 odstotka
ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v
tem letu pobrane pristaniške pristojbine. Osnova za odmero
koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega
izkaza poslovnega izida družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne
koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih
akontacij, izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta
na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega leta.
Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih
prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko sestavni del
poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča
družba Luka Koper, d. d., v soglasju z državo. Preostalih 96
odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari
družba iz naslova opravljanja storitev pretovora in skladiščenja,
za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti.
Razvoj in obnovo pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča
družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije
je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela
vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske pogodbe Skupina
ne uporablja OPMSRP 12.
Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja
dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti sredstva, vložena
v razvoj pristaniške infrastrukture, v višini revidiranega še
neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v naprave, opremo in
objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na
podlagi predhodnega pisnega soglasja koncedenta.
Skladno z veljavno koncesijsko pogodbo prične koncedent
postopek priprav za nov javni razpis za izbiro koncesionarja
najmanj dve leti pred potekom te koncesije. V primeru, da je
za novega koncesionarja ponovno izbrana družba Luka Koper,
d. d. je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se
plača ob podpisu nove koncesijske pogodbe, s čimer preneha
njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti
investicijskih vlaganj.
Gospodarska javna služba zbiranja
odpadkov s plovil na območju koprskega
pristanišča
Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na
območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z Uredbo o
načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske
javne službe zbiranja odpadkov s plovil (Ur. l. RS, št. 59/2005)
ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih
odpadkov in ostankov tovora (Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost
obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov
tovora, nameščanje pristaniških zmogljivosti za prevzem
odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo
pristaniške zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o
nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno
zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in
ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti za prevzem,
oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali
odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na
področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter
obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov
in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne
službe zbiranja odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d.,
na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega
računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.
Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko
javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala prek svoje
odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen
izpolnitveni pomočnik. Družbi sta imeli sklenjeno medsebojno
pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti
obvladovana s strani družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na
podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko
celoto. S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi,
s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o. o., od
1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko
javno službo zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega
pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.
Finančne obveznosti
Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po
pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po odplačni
vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede
na ročnost so prejeta posojila ob pripoznanju uvrščena med
nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti.
Na zadnji dan leta so vse finančne obveznosti, ki zapadejo v
plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne
obveznosti. Prejeta posojila so zavarovana z bianko menicami
in s finančnimi zavezami.
Poslovne obveznosti
Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina
izkazuje prejete varščine za najete poslovne prostore in varščine
za trošarinsko skladišče. Med kratkoročnimi obveznostmi so
ločeno izkazane kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, države
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|187
in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/
Skupina izkazuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno
vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.
Davek od dobička
Davek od dobička družba oziroma Skupina obračunava skladno
z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Osnova za
obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za
davčno nepriznane stroške in zmanjšan za zakonsko dovoljene
olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za
davek od dohodka pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za
leto 2021 znaša 19 odstotkov.
Odloženi davki
Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v
obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi odložene
davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene
obveznosti za davek. Pri obračunavanju odloženih davkov
uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja.
Knjigovodsko vrednost sredstev in obveznosti družba/Skupina
primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema
vrednostma pa opredeli kot stalno ali začasno razliko. Začasne
razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive
začasne razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene
davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale
obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek
se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene
terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od
dohodka ter če so odloženi davki vezani na isto obdavčljivo
pravno osebo in isti davčni organ.
Čisti dobiček na delnico
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna
tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s tehtanim
povprečnim številom navadnih delnic.
Prihodki
Poslovni prihodki
Prihodki iz pogodb s kupci
Osnova dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje
vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi povezane druge
storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji,
tako za domače kot tuje kupce. Tuji kupci prihajajo s tržišč
celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša,
kot tudi iz držav Azije in Amerike. Kupci so največji svetovni
ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice
naših storitev in druge večje ali manjše domače in tuje družbe,
za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in
najkakovostnejšo logistično storitev.
Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva
skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse
aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi
petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize izhaja,
da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za
pripoznavanje prihodkov, izvedbene obveznosti so v pogodbah
ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje
in merjenje ter določitev časa njihove izpolnitve. Večina
prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava
storitev. Pogodbe ne vsebujejo ločenih izvršitvenih obvez in
družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev
za pripoznavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda.
Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno.
Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina predvidi količinski
popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih
količin pretovora.
Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/
Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti del na
dan izkaza finančnega položaja, kajti takrat je dosežen pogoj
prenosa obvladovanja nad blagom/storitvijo. To družba/
Skupina doseže, saj ne ustvarja sredstva, ki ga lahko podjetje
uporablja za druge namene in ima družba/Skupina izterljivo
pravico do plačila za do takrat dokončano izvajanje. Po tej
metodi so prihodki pripoznani v obračunskem obdobju, v
katerem so storitve opravljene. Razkrivajo se zneski vsake
pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki
od prodaje domačim in tujim kupcem.
Prihodki od najemnin
Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih
nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki jih daje v
poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča
med poslovne prihodke.
Drugi prihodki
Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od
prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije, donacije,
prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge
subvencije v največji meri predstavljajo prejeta sredstva iz
naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih
projektov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti
pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in
zagotavljanju učinkovitosti pristaniških procesov. Prejete
subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno
kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki
naj bi jih nadomestile.
Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se
pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|188
Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da
bodo vodili do prejemkov.
Finančni prihodki in finančni odhodki
Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana
posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve za storitve,
prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo
razpoložljivih finančnih sredstev in prihodke iz naslova
pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo
ob nastanku z uporabo efektivne obrestne mere. Prihodki
od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena
pravica do izplačila.
Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila,
obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda MSRP 16,
negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti
finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu
poslovnega izida skozi celotno zapadlost posojila.
Odhodki – stroški
Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem
nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo. Izkazujejo
in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če
je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju
povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če
je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Slabitev sredstev
Slabitev nefinančnih sredstev
Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se
oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu z MRS 36. Če
ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba/
Skupina ugotovi nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče
enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu
poslovnega izida. Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so
se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive
vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi
do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva
ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po
odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih
letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava
izgube se pripozna kot prihodek v poslovnem izidu.
Slabitev finančnih sredstev
Na datum vsakega poročanja družba/Skupina opravi
preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih kriterijih,
opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila,
ali obstajajo nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti
finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu
višine vrednosti izgube zaradi slabitve.
Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih
naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, znesek izgube
izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne
naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih
denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri.
Vrednost izgube pripozna v poslovnem izidu. Če razlogi za
slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev
slabitve finančne naložbe, izkazane po odplačni vrednosti,
pripozna v poslovnem izidu.
Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe,
izkazanih po nabavni vrednosti, družba/Skupina presodi,
da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot
razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnega sredstva in
sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov
(ali po kateri drugi metodi), razobrestenih po trenutni tržni
donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot finančni
odhodek pripozna v poslovnem izidu.
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti
poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Vanj so vključene
postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega
izida, in postavke, ki v prihodnje ne bodo pripoznane v izkazu
poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga
določila MSRP.
Izkaz denarnih tokov
V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja
po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu finančnega
položaja z dne 31. decembra 2021 in 31. decembra 2020, izkaza
poslovnega izida za leto 2021 ter dodatnih podatkov, ki so
potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.
Izkaz sprememb lastniškega kapitala
Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje
posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto
prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot
lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega izida. Vključen
je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega
obdobja povečuje za vse prihodke in odhodke, ki jih je družba/
Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.
Upravljanje tveganj
Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati
na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju tveganj upošteva
različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja
z njihovim pravočasnim prepoznavanjem in obvladovanjem
ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih
celovitega sistema vodenja.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|189
Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim,
poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno odvisna od
tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje.
Prepoznavanje tveganj je opisano v poslovnem poročilu v 14.
poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti. Poleg
strateških in poslovnih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s
finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje
spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno
in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne kapitalske sestave.
Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja,
je razkrito v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in obvladovanje
finančnih tveganj.
Poštena vrednost
Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih,
vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postavke v
računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma
odplačni vrednosti.
Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora
družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega udeleženca, da
ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo
sredstva ali z njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu, ki
bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.
Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne
v danih okoliščinah in za katere so na voljo zadostni podatki,
predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in
minimalno uporabo netržnih vhodnih podatkov.
Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni
ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni v hierarhijo
poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki
so pomembni za merjenje celotne poštene vrednosti:
raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za
podobna sredstva in obveznosti
raven – model vrednotenja ki neposredno ali posredno
temelji na tržnih podatkih
raven – model vrednotenja ki ne temelji na tržnih podatkih
Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih
pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/Skupina ob
zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo
do prehoda med ravnmi, in sicer tako, da ponovno preveri
razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih
podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne poštene
vrednosti.
Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/
Skupine je predstavljena v pojasnilu 34: Finančni instrumenti in
obvladovanje finančnih tveganj.
Podlage za konsolidacijo
Odvisne družbe
Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča
družba. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča družba
možnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah
podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri
ocenjevanju vpliva se upoštevata obstoj in učinek morebitnih
glasovalnih pravic, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti oziroma
zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni
v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se
obvladovanje začne, do datuma, ko preneha.
Pridružene družbe
Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben
vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve.
Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju
merijo po nabavni vrednosti, nato pa se obračunavajo po
kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine
zajemajo delež Skupine v dobičkih in izgubah pridruženih
družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi
računovodskih usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv
začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah
pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska
vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v nadaljnjih
izgubah pa se preneha pripoznavati.
Posli izvzeti iz konsolidacije
Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja,
nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in odhodki,
ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se
izločijo na enak način kot dobički, pod pogojem, da obstaja
dokaz o slabitvi.
Na novo sprejeti standardi in pojasnila
Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju,
do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v veljavo
oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo
ustrezne standarde in pojasnila uporabila pri pripravi svojih
računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.
Sprejeti standardi ter spremembe standardov in
pojasnila ki še niso stopili v veljavo
• Sprememba MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in
pogojna sredstva – Kočljive pogodbe – Stroški izpolnjevanja
pogodbe. Spremembe se nanašajo na pojasnilo, da v
primeru, ko se ocenjuje kočljive pogodbe, stroški izpolnitve
pogodbe vključujejo vse stroške, ki se nanašajo neposredno
na pogodbo. V EU se spremembe začnejo uporabljati s 1.
januarjem 2022.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|190
• Sprememba MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva –
izkupiček pred nameravano uporabo, ki začne veljati 1.
januarja 2022. Preden je za nameravano uporabo na voljo
osnovno sredstvo, izkupička pri prodaji (npr. vzorcev) ni več
mogoče odšteti od nabavne vrednosti osnovnega sredstva,
temveč se pripozna v izkazu poslovnega izida skupaj s
stroški proizvajanja. Pri tem bo morala družba/Skupina
razlikovati med stroški proizvajanja in prodaje, preden
je osnovno sredstvo na voljo za nameravano uporabo,
in stroški, povezanimi s pripravo osnovnega sredstva za
nameravano uporabo.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
• Letne izboljšave MSRP 2018–2020 (spremembe MSRP 1,
MSRP 9, MSRP 16 in MRS 41), ki začnejo veljati 1. januarja
2022. Letne izboljšave vsebujejo spremembe MSRP 1 – Prva
uporaba MSRP, in sicer poenostavljajo uvedbo MSRP v
odvisnem podjetju, ki prvič uporabi MSRP, spremembe MSRP
9 – Finančni inštrumenti, v katerih so podana pojasnila,
katere stroške provizij upoštevati v ‚testu 10 %‘ za odpravo
pripoznanja finančnih obveznosti, spremembe ilustrativnega
primera k MSRP 16 – Najemi ter MRS 41 – Kmetijstvo, pri
čemer je odpravljena zahteva, da se izločijo denarni tokovi
za davek, ko gre za merjenje poštene vrednosti, s čimer se
poštena vrednost izenači z definicijo v MSRP 13.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
• Spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije, ki začnejo veljati
1. januarja 2022. Spremembe se nanašajo na osveženo
sklicevanje na Konceptualni okvir 2018, ki uvaja nove izjeme
glede pripoznanja in merjenja po MSRP 3 z namenom
zagotoviti, da novo sklicevanje ne spremeni določil,
katera sredstva in obveznosti se kvalificirajo kot poslovne
kombinacije.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
• Spremembe MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe, ki začnejo
veljati 1. januarja 2023.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in
MSRP 2 – Plačilo z delnicami – MRS 1 vsebuje dve spremembi,
in sicer spremembo, povezano s predstavitvijo kratkoročnih
in nekratkoročnih obveznosti, ter spremembo, povezano z
razkritjem računovodskih politik. Januarja 2020 je OPMSRP
izdal spremembe k MRS 1, ki pojasnjujejo merila, ki se
uporabljajo za določanje, ali so obveznosti razvrščene med
kratkoročne ali nekratkoročne. Te spremembe pojasnjujejo,
da razvrstitev med kratkoročne ali nekratkoročne
obveznosti temelji na tem, ali ima podjetje pravico ob koncu
poročevalskega obdobja odložiti poravnavo obveznosti za
najmanj dvanajst mesecev od konca poročevalskega obdobja.
Spremembe tudi pojasnjujejo, da „poravnava“ vključuje
prenos denarnih sredstev, blaga, storitev ali lastniških
instrumentov, razen če obveznost prenosa lastniških
instrumentov izhaja iz pretvorbene lastnosti, ki je ločena
sestavina sestavljenega finančnega instrumenta. Spremembe
so prvotno veljale za letna poročevalska obdobja, ki se
začnejo 1. januarja 2022 ali pozneje, vendar pa je bil maja
2020 datum veljavnosti odložen na letna obdobja poročanja,
ki se začnejo 1. januarja 2023. Sprememba MRS 1, povezana
z razkritjem računovodskih politik, uvaja razkritje materialnih
in ne samo pomembnih računovodskih politik ter vsebuje
navodilo, kdaj so informacije v zvezi z računovodsko politiko
materialne.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
• Spremembe MRS 8 – Opredelitev računovodskih ocen – S
spremembo se uvajajo definicija računovodske ocene in
druga pojasnila, s pomočjo katerih bo mogoče razlikovati
med računovodsko usmeritvijo in računovodsko oceno.
S spremembo bo prav tako pojasnjeno, da sta učinek
spremembe vhodnih podatkov ali tehnik merjenja
sprememba računovodske ocene, razen če je njuna posledica
popravek napake iz preteklega obdobja.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
Novi standardi in pojasnila ki jih Evropska unija
še ni sprejela
• Spremembe MRS 12 – Davek iz dobička – Spremenjeni MRS 12
pojasnjuje, ali se začetna izjema glede pripoznanja nanaša na
določene transakcije, ki se pripoznajo hkrati kot sredstvo in
obveznost (kot je denimo najem po MSRP 16). Sprememba
uvaja dodatne kriterije za začetno pripoznanje izjem po MRS
12.15, pri čemer se izjema za začetno pripoznanje ne uporabi
za sredstva ali obveznosti, ki v času transakcije povzročijo
enake obdavčljive in odbitne začasne časovne razlike.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
• Spremembe MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe – prva
uporaba MSRP 17 in MSRP 9 – Primerjalni podatki.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve
vplivale na njene računovodske izkaze.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|191
Novosprejeti standardi in pojasnila ki veljajo za
obdobja ki se začnejo januarja
• Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16
– Reforma referenčne obrestne mere – 2. faza – Opredeljuje
zadeve, ki izhajajo iz uveljavitve reforme referenčne obrestne
mere (IBOR Reform), in vključujejo zamenjavo enega merila
(‚benchmarka‘) z drugim. Za finančne instrumente, ki se
merijo po odplačni vrednosti, spremembe zahtevajo, da
podjetja kot praktično izjemo upoštevajo spremembo osnove
za določanje pogodbenih denarnih tokov kot rezultat reforme
IBOR s posodobitvijo efektivne obrestne mere z uporabo
smernic iz odstavka B5.4.5 MSRP 9. Posledično ne pride
do takojšnjega pripoznanja dobička ali izgube. Ta praktična
izjema velja le za tako spremembo in le, če je to potrebno
kot neposredna posledica reforme IBOR, nova osnova pa je
ekonomsko enakovredna prejšnji podlagi. V zvezi z MSRP 16
se od najemnikov zahteva, da uporabljajo podobno praktično
izjemo pri obračunavanju sprememb najema, ki spreminjajo
osnovo za določanje prihodnjih najemnin kot rezultat reforme
IBOR (na primer, kadar so najemnine indeksirane po stopnji
IBOR).
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze
družbe/Skupine.
• Spremembe MSRP 16 – Najemi – Podaljšanje sprememb
pogojev najema, povezanih s covidom-19, ki se uporabljajo za
obdobja od 1. junija 2020 dalje z dovoljeno uporabo za nazaj.
Sprememba, najprej sprejeta v maju 2020, najemnikom
dovoljuje, da ne ocenjujejo, ali gre pri spremembah najema,
povezanih s covidom-19, za spremembo najema in jih
posledično obravnavajo, kot da ne gre za spremembo
najema, kot jo sicer opredeljuje MSRP 16. Pri tem morajo
biti izpolnjeni pogoji, kot so: a) novo nadomestilo za najem
ostane „v bistvu enako“ ali pa je manjše od nadomestila
za najem pred spremembo; b) vsakršno znižanje najemnin
vpliva le na najemnine, ki zapadejo v plačilo 30. junija 2021 ali
pred tem; c) ni drugih „vsebinskih“ sprememb najema. Marca
2021 je OMRS podaljšal trajanje spremembe iz 30 junija
2021 do 30. junija 2022. Ta sprememba velja za poročevalska
obdobja, ki se začnejo 1. aprila 2021 ali kasneje.
Najemniki lahko opcijsko izberejo to praktično rešitev in jo
dosledno uporabljajo za vse najemne pogodbe s podobnimi
značilnostmi in v podobnih okoliščinah. Ta praktična rešitev
ne velja za najemodajalce.
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze
družbe/Skupine.
• Spremembe MSRP 4 – Zavarovalne pogodbe – začasna
izjema uporabe MSRP 9, ki se začnejo v EU uporabljati s
1. januarjem 2021.
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze
družbe/Skupine.
Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja|192
Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida
Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Čisti prihodki od prodaje domačim kupcem
na podlagi pogodb s kupci
64.804.476 59.936.983 67.929.669 63.247.792
- storitev
- blaga in materiala
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem na podlagi pogodb s kupci 152.443.699 138.676.547 153.155.156 139.414.135
- storitev
Čisti prihodki na podlagi pogodb s kupci
Čisti prihodki od pobranih pristaniških pristojbin
Čisti prihodki od prodaje iz naslova najemnin
Skupaj
V celotni strukturi čistih prihodkov v letu 2021 dva kupca
presegata 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi kakor v
Skupini, kar ostaja na ravni predhodnega leta.
Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve
Družba in Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi
in storitvami izkazujeta storitve, ki povečujejo vrednost
nepremičnin, naprav in opreme. V letu 2021 je bilo v družbi
usredstvenih prihodkov za 76.042 evrov in v letu 2020 za
142.528 evrov, v Skupini pa v letu 2021 za 76.042 evrov
in v letu 2020 za 142.535 evrov. Usredstvovani so stroški
dela zaposlencev, povezani z investicijskimi projekti večjih
vrednosti, ki so grajeni v daljšem časovnem obdobju.
Pojasnilo 3. Drugi prihodki
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Drugi poslovni prihodki
Odprava rezervacij
Subvencije dotacije in podobni prihodki
Prevrednotovalni poslovni prihodki
Prihodki pri prodaji nepremičnin naprav in opreme ter naložbenih
nepremičnin
Izterjane odpisane terjatve in odpisane obveznosti
Drugi prihodki
Prejete odškodnine in kazni
Subvencije in drugi prihodki ki niso povezani s poslovnimi učinki
Ostali prihodki
Skupaj
Odprava rezervacij v višini 490.646 evrov se nanaša na
spremembo ocene pravnih obvez, Skupina za leto 2021
izkazuje za 534.656 evrov teh prihodkov.
Subvencije, dotacije in podobni prihodki, izkazani v Skupini, se
nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpanja zadržanih
prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v
odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o.
Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter
naložbenih nepremičnin so višji kot v predhodnem letu,
Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida|193
predvsem zaradi prodaje nepremičnine zunaj območja
pristanišča, ki jo je realizirala obvladujoča družba.
Prejete odškodnine in kazni se nanašajo na prejete odškodnine
s strani zavarovalnic zaradi škodnih dogodkov. Skladno z
znižanjem prejetih odškodnin so se znižali tudi stroški za
plačane odškodnine, izkazani med drugimi odhodki.
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi
učinki, so sestavljeni predvsem iz prihodkov za pokrivanje
stroškov iz naslova EU projektov.
Ostali prihodki so bili leta 2021 v primerjavi s predhodnim
letom nižji predvsem zaradi v letu 2020 odpisanih obveznosti
za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
na podlagi sprejetih protikoronskih ukrepov in so v
obvladujoči družbi znašali 2.115.620 evrov, na ravni Skupine
pa 2.204.018 evrov. Del ostalih prihodkov so tudi zaračunane
pogodbene kazni.
Pojasnilo 4. Stroški materiala
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Stroški materiala
Stroški pomožnega materiala
Stroški nadomestnih delov
Stroški energije
Stroški pisarniškega materiala
Ostali materialni stroški
Skupaj
Pojasnilo 5. Stroški storitev
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Stroški pristaniških storitev
Stroški transportnih storitev
Stroški storitev vzdrževanja
Stroški najemnin
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
Stroški plačilnega prometa bančnih storitev in zavarovanj
Stroški intelektualnih in osebnih storitev
Stroški sejmov reklam in reprezentance
Stroški storitev fizičnih oseb ki ne opravljajo dejavnosti
Stroški komunalnih storitev
Stroški informacijske podpore
Stroški koncesije
Taksa na pretovor
Stroški drugih storitev
Skupaj
V sklopu stroškov storitev so tako kot pretekla leta največji
delež predstavljali stroški pristaniških storitev, ki so v družbi
znašali 28.522.171 evrov, v Skupini pa 26.421.501 evrov. Med
stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2021
izkazuje 13.489.898 evrov stroškov zaposlenih prek agencijskih
družb, preteklo leto 11.103.543 evrov, Skupina pa 14.118.323
evrov teh stroškov in preteklo leto 11.630.481 evrov. Prav tako
med stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu
2021 izkazuje 8.586.288 evrov stroškov storitev zunanjih
pogodbenih partnerjev, preteklo leto 7.918.363 evrov, Skupina
pa v letu 2021 izkazuje 9.002.221 evrov teh stroškov in
preteklo leto 8.324.026 evrov. Povečanji sta posledici večjega
obsega storitev, izvedenih s strani zaposlenih prek agencijskih
družb, ter opravljenih storitev zunanjih pogodbenih partnerjev.
Stroški storitev vzdrževanja se nanašajo predvsem na stroške
vzdrževanja opreme ter javne pristaniške infrastrukture. V letu
Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida|194
2021 so bili stroški informacijske podpore višji v primerjavi s
preteklim letom zaradi novih razvojnih aktivnosti, izvedenih v
tem letu. Stroški koncesije in takse na pretovor so se povečali
zaradi večjega obsega prihodkov in pretovora v letu 2021, na
podlagi katerih se obračunajo ti stroški.
Pojasnilo 6. Stroški dela
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Plače zaposlencev
Nadomestila plač zaposlencev
Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja
Delodajalčevi prispevki od prejemkov zaposlencev
Regres za letni dopust povračila in drugi stroški
Skupaj
Povprečno število zaposlenih v družbi/Skupini je v letu 2021
v primerjavi s povprečjem leta 2020 upadlo za 3 zaposlence.
Stroški dela so se povečali, predvsem zaradi v letu 2021
doseženega izpolnjevanja kriterijev za izplačilo nagrad
zaposlenim, medtem ko so bili ti kriteriji v letu 2020 le delno
izpolnjeni in posledično izplačila nagrad nižja.
V decembru 2021 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo
članov uprave ter zaposlenih na podlagi individualnih pogodb
o zaposlitvi prejeli plačo iz naslova poslovne uspešnosti.
Vračunan je bil strošek božičnice za leto 2021 v znesku med
180 in 700 evrov bruto I na zaposlenega, ki je bila izplačana
februarja 2022.
Družba/Skupina svojim zaposlenim že devetnajsto leto
zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti
posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega
pokojninskega zavarovanja (PDPZ).
V letu 2021 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini
znašal 2.010 evrov na zaposlenca, v predhodnem letu pa
1.600 evrov.
Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi
Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe
VIII
VIII
VII
VI
VI
V
IV
III
I–II
Skupaj
Pojasnilo 7. Amortizacija
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Amortizacija zgradb
Amortizacija naprav in opreme
Amortizacija drobnega inventarja
Amortizacija naložbenih nepremičnin
Amortizacija neopredmetenih sredstev
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva
Amortizacija sredstev pravic do uporabe
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida|195
Pojasnilo 8. Drugi odhodki
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Stroški oblikovanja rezervacij
Odhodki pri slabitvah odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin
naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev
Dajatve ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov
Donacije
Izdatki za varstvo okolja
Nagrade dijakom in študentom z dajatvami
Štipendije dijakom in študentom
Drugi stroški in odhodki
Skupaj
Obvladujoča družba je v letu 2021 izvedla odpis investicij
v teku, ki v prihodnje ne bodo realizirane, in sicer v znesku
964.013 evrov, ki jih je pripoznala med odhodki pri slabitvah,
odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in
opreme ter naložbenih nepremičnin, preostali del zneska
se nanaša na zamenjave delov osnovnih sredstev, ki še niso
bili amortizirani v celoti. V letu 2020 je bila prav tako v
obvladujoči družbi na podlagi cenitve nepremičnin, naprav
in opreme pripoznana slabitev osnovnih sredstev v skupnem
znesku 1.845.792 evrov, izkazana v postavki Odhodki pri
slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav
in opreme ter naložbenih nepremičnin.
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev so se v
letu 2021 povečali predvsem v obvladujoči družbi, in sicer
zaradi oblikovanja popravka na neplačane terjatve enega izmed
kupcev. Znesek odhodkov pri oblikovanju popravka vrednosti
terjatev izhaja iz naslova pogodb s kupci skladno z MSRP 15.
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst
stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča.
Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine
iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih oseb. Poškodbe
so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.
Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida|196
Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Finančni prihodki iz deležev
Finančni prihodki iz deležev v družbah v Skupini
Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
Finančni prihodki iz drugih naložb
Finančni prihodki od obresti
Finančni prihodki od obresti drugih
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
Neto tečajne razlike
Skupaj finančni prihodki
Finančni odhodki iz finančnih naložb - -
Finančni odhodki za obresti - - - -
Finančni odhodki za obresti družb v Skupini -
Finančni odhodki za obresti do bank - - - -
Finančni odhodki iz obv iz najema do drugih - - - -
Finančni odhodki iz obv iz najema do družb v Skupini - -
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti - - - -
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev - - - -
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti - - - -
Neto tečajne razlike - -
Skupaj finančni odhodki - - - -
Neto finančni izid
Obvladujoča družba izkazuje finančne prihodke iz deležev v
družbah v Skupini, predstavljajo pa izplačane dobičke družb,
in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 128.915 evrov, Adrie
Terminali, d. o. o., v višini 120.000 evrov, Adrie Investicije, d.
o. o., v višini 39.421 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 10.168
evrov ter TOC, d. o. o., v višini 10.219 evrov.
Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah, ki jih
izkazuje obvladujoča družba v letu 2021, predstavljajo izplačila
dobičkov družb Adrie-Tow, d. o. o., v višini 336.000 evrov,
Adrie Transport, d. o. o., v višini 129.250 evrov, Avtoservisa,
d. o. o., v višini 536.929 evrov ter Adriafina, d. o. o., v višini
175.000 evrov.
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje
družba/Skupina, se nanašajo na prejete dividende iz naslova
naložb v vrednostne papirje. Družba/Skupina je v letu
2021 pripoznala za 2.169.850 evrov dividend prejetih od
naložb v družbe vodenih po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa.
Finančni prihodki iz drugih naložb se nanašajo na pripoznano
višjo vrednost naložb v vzajemne sklade, vrednotene po
pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se nanašajo predvsem
na zaračunane zamudne obresti za nepravočasna plačila
terjatev, ki so jih kupci plačali v poslovnem letu.
Finančni odhodki za obresti so v letu 2021 v družbi znašali
254.312 evrov, Skupina te izkazuje v znesku 254.529 evrov.
Odhodki za obresti družb v Skupini so bili v letu 2021 nižji
predvsem zaradi vračila revolving posojila s strani obvladujoče
družbe hčerinski družbi Luka Koper INPO, d. o. o., v zaključku
leta 2020. Znižali so se tudi finančni odhodki za obresti do
bank, predvsem zaradi povečanega usredstvovanja obresti
za naložbe v obvladujoči družbi ter hkrati nižje vrednosti
EURIBOR-ja, ki znižuje obrestno mero enega od posojil z
variabilno obrestno mero. Družba/Skupina za usredstvovanje
obresti uporablja ponderirano povprečno obrestno mero
nekratkoročno najetih posojil.
Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida|197
Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Poslovni izid pred davki
Davek od dobička ( )
Neobdavčeni prihodki in povečanje odhodkov - - - -
Neobdavčene prejete dividende - - - -
Davčne olajšave - - - -
Davčno nepriznani odhodki
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s slabitvijo naložb
Drugo zmanjšanje davčne osnove - - -
Drugo povečanje davčne osnove
Obračunani davek iz naslova davčne negotovosti
Skupaj odhodek za davek
Efektivna davčna stopnja
Pri obračunu davka od dobička je bil v obvladujoči družbi in pri
vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb.
Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke,
pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Družba/Skupina je skladno s svojim stališčem glede davčne
obravnave rezervacij, upoštevajoč OPMSRP 23 – Negotovost
glede obravnav davka iz dobička, od zneska odpravljenih
rezervacij pripoznala obračunani davek in obveznosti za davek,
ki so bili skladno z MRS 12 – Davek od dohodka pobotani s
terjatvami za davek.
Pojasnilo 11. Čisti dobiček na delnico
Čisti poslovni izid družbe je v letu 2021 znašal 29.920.330
evrov (leto prej 31.272.750 evrov). V Skupini je za isto obdobje
znašal 31.793.528 evrov (leto prej 32.029.565 evrov), od tega
je obvladujočemu lastniku pripadlo 31.760.565 evrov (leto prej
32.025.757 evrov), neobvladujočim lastnikom 32.963 evrov
(leto prej 3.808 evrov). Neobvladujoči delež pripada solastniku
družbe TOC, d. o. o.
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
Število vseh delnic
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na delnico
Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida|198
Dodatna pojasnila
izkaza finančnega položaja
Pojasnilo 12. Nepremičnine, naprave in oprema
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Zemljišča
Zgradbe
Naprave in oprema
Nepremičnine naprave in oprema ki se pridobivajo
Pravice do uporabe sredstev
Skupaj
Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile
zastavljene.
Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi,
katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2021
enaka nič, je znašala 282.513.422 evrov (31. decembra 2020
pa 277.280.183 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2021
teh sredstev za 290.636.870 evrov (31. decembra 2020 pa za
285.549.659 evrov).
Družba/Skupina je 31. decembra 2021 izkazovala zaveze za
nakup nepremičnin, naprav in opreme v znesku 54.432.512
evrov (leto prej na ravni družbe 41.850.252 evrov, na ravni
Skupine pa 42.150.252 evrov).
Družba je 31. decembra 2021 izkazovala obveznosti do
dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v znesku
10.918.944 evrov (leto prej 18.570.142 evrov), Skupina pa
je teh obveznosti izkazovala za 10.955.721 evrov (leto prej
18.642.659 evrov).
V letu 2021 je družba investirala v nepremičnine, naprave in
opremo skupaj 51.817.762 evrov, Skupina pa 52.079.025 evrov.
Največje naložbe so bile:
- zaključila se je gradnja garažne hiše za avtomobile,
- nabavljena je bila nova lokomotiva premikalka za potrebe
notranjega železniškega transporta,
- nadaljevalo se je podaljševanje I. pomola – zaključena je
bila gradnja priveznega mesta 7D, nadaljuje se gradnja
skladiščnih površin,
- zaključila se je gradnja dodatnega vhoda v pristanišče
(bertoška vpadnica),
- zgrajena je bila nova bencinska črpalka za potrebe
pristanišča,
- zaključila se je obnova poslovnih prostorov in garderob v
stavbi kontejnerskega terminala,
- nadaljevala se je združitev privezov D2 in Jet na terminalu za
tekoče tovore,
- na več lokacijah je bilo obnovljeno hidrantno omrežje,
- nabavljeni so bili kolesni nakladalci za potrebe terminala za
razsute in tekoče tovore,
- nabavljenih je bilo več viličarjev, manipulatorjev in vlačilcev
za potrebe kontejnerskega terminala,
- zaključila se je nabava merilnikov radioaktivnosti,
- nadaljevala se je rekonstrukcija vezov 7A in 7B,
- nabavljeno je bilo več osebnih vozil za potrebe poslovnih
procesov (električnih in na klasični pogon),
- pričela se je izgradnja novega zunanjega kamionskega
terminala ob serminskem vhodu,
- pričela se je nabava dveh dvigal SPPX.
V opazovanem obdobju družba/Skupina ni ugotovila bistvenih
indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev.
Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti
odtujenih in odpisanih sredstev je bila pripoznana med odhodki
pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin,
naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin (pojasnilo 8).
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|199
Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2021
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku -
Odtujitve - - - -
Odpisi - - -
Prenos med neopredmetena sredstva - -
Prenos med naložbene nepremičnine - - - -
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
Odtujitve - - -
Odpisi - - -
Prenos iz naložbenih nepremičnin - -
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|200
Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2020
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku -
Odtujitve - - -
Odpisi - - -
Oslabitve - -
Prenos med neopredmetena sredstva - -
Prenos iz neopredmetenih sredstev
Prenos med naložbene nepremičnine - - -
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin naprav
in opreme
-
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
Odtujitve - - -
Odpisi - - -
Prenos iz naložbenih nepremičnin - -
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin naprav
in opreme
-
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|201
Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2021
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku -
Odtujitve - - - - -
Odpisi - - -
Prenos iz nepremičnin naprav in opreme
Prenos med neopredmetena sredstva - -
Prenos med naložbene nepremičnine - - - -
decembra
Popravek vrednosti
decembra -
Amortizacija v letu
Odtujitve - - -
Odpisi - - -
Prenos med naložbene nepremičnine - -
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|202
Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2020
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku -
Odtujitve - - -
Odpisi - - -
Oslabitve - -
Uskladitve s pošteno vrednostjo - -
Prenos iz neopredmetenih sredstev
Prenos iz naložbenih nepremičnin - - -
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin naprav
in opreme
-
decembra
Popravek vrednosti
decembra -
Amortizacija v letu
Odtujitve - - -
Odpisi - - -
Prerazvrstitve znotraj nepremičnin naprav
in opreme
-
decembra -
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Pravice do uporabe sredstev
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Zemljišča
Zgradbe
Oprema
Skupaj
Pravice do uporabe sredstev se nanašajo na sredstva, ki jih
družba/Skupina najema in izkazuje skladno s standardom
MSRP 16 – Najemi. Pravice do uporabe sredstev so del
osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti niso izkazane kot
ločena postavka v izkazu finančnega položaja.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|203
Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2021
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2020
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|204
Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2021
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2020
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve -
Odtujitve odpisi - -
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
Odtujitve odpisi - -
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|205
Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Naložbene nepremičnine – zemljišča
Naložbene nepremičnine – zgradbe
Skupaj
Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani
v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno niso v uporabi.
Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.
Najem nepremičnin
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Prihodki od najema naložbenih nepremičnin
Amortizacija naložbenih nepremičnin
Naložbene nepremičnine niso zastavljene.
Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je 31. decembra
2021 v družbi znašala 25.773.781 evrov, v Skupini pa
15.685.372 evrov.
Družba/Skupina za oceno poštene vrednosti dela naložbenih
nepremičnih uporablja cenitve, za manjši del naložbenih
nepremičnin pa metodo skupne vrednosti pričakovanih
denarnih tokov iz oddajanja v najem.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|206
Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2021
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Odtujitve odpisi - - -
Prenos iz nepremičnin naprav in opreme
decembra
Popravek vrednosti
decembra -
Amortizacija v letu
Odtujitve odpisi - -
Prenos iz nepremičnin naprav in opreme
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2020
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Prenos iz nepremičnin naprav in opreme
decembra
Popravek vrednosti
decembra -
Amortizacija v letu
Prenos iz nepremičnin naprav in opreme
decembra -
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|207
Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2021
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Odtujitve odpisi - -
Prenos iz nepremičnin naprav in opreme
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
Odtujitve odpisi - -
Prenos iz nepremičnin naprav in opreme
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2020
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Dolgoročne premoženjske pravice in
dologoročno odloženi stroški razvijanja
Skupaj
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih
neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decembra 2021
enaka nič, je znašala 9.249.282 evrov (31. decembra 2020
pa 5.802.289 evrov). V Skupini je bilo 31. decembra 2021
teh sredstev za 9.255.503 evrov (31. decembra 2020 pa za
5.807.993 evrov).
Družba/Skupina 31. decembra 2021 ni izkazovala zavez za
nakup neopredmetenih sredstev, 31. decembra 2020 pa je teh
bilo za 34.000 evrov.
Neopredmetena sredstva 31. decembra 2021 niso bila
zastavljena.
Neopredmetena sredstva v družbi/Skupini predstavljajo
pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter stroški
razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice
zajemajo računalniške programe, informacijske sisteme
in razvojno-projektne programe. Stroški razvijanja v višini
39.075 evrov, izkazani v Skupini, so nastali v družbi TOC, d. o.
o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških
vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst hidrofilnih
in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in
vodnih površinah).
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|208
Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2021
(v evrih)
Pravice do industrijske
lastnine in druge pravice
Neopredmetena sredstva
v pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku -
Odtujitve - -
Prenos iz nepremičnin naprav in opreme
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
Odtujitve - -
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2020
(v evrih)
Pravice do industrijske
lastnine in druge pravice
Neopredmetena sredstva
v pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku
Odtujitve - -
Prenos med nepremičnine naprave in opremo - -
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
Odtujitve - -
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|209
Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2021
(v evrih)
Stroški razvijanja
Pravice do industrijske
lastnine in druge pravice
Neopredmetena sredstva
v pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku -
Odtujitve - -
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
Odtujitve - -
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2020
(v evrih)
Stroški razvijanja
Pravice do industrijske
lastnine in druge pravice
Neopredmetena sredstva
v pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
decembra
Pridobitve
Prenos iz investicij v teku
Odtujitve - -
Prenos med nepremičnine
naprave in opremo
- -
decembra
Popravek vrednosti
decembra
Amortizacija v letu
Odtujitve - -
decembra
Neodpisana vrednost
decembra
decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|210
Pojasnilo 15. Druga nekratkoročna sredstva
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
decembra
Povečanja
Prenos med nepremičnine naprave in opremo - - - -
Vračilo -
Konec obdobja
Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane
predujme za nakup nepremičnin, naprav in opreme.
Zmanjšanje drugih nekratkoročnih sredstev je posledica
prenosa v uporabo, in sicer med nepremičnine, naprave in
opremo.
Pojasnilo 16. Delnice in deleži v družbah v Skupini
Naložbe v odvisne družbe
Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba,
so 31. decembra 2021 znašale 4.048.063 evrov. Naložba v
odvisno družbo Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, je
izkazana v izkazu finančnega položaja med Sredstvi (skupina
za odtujitev) za prodajo, saj se je v mesecu septembru 2021
pričel postopek redne likvidacije družbe.
Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.
Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je
podana v pojasnilu 33 tega poročila.
Pregled naložb v odvisne družbe
(v evrih)
Odstotek
lastništva
Stanje naložbe
Kapital
Čisti prihodki od
prodaje v
Čisti poslovni
izid
Število
zaposlenih
Luka Koper INPO d o o
Adria Terminali d o o
Adria Investicije d o o
Logis-Nova d o o
TOC d o o
Skupaj
(v evrih)
Odstotek
lastništva
Stanje naložbe
Kapital
Čisti prihodki od
prodaje v
Čisti poslovni
izid
Število
zaposlenih
Luka Koper INPO d o o
Luka Koper Pristan d o o -
Adria Terminali d o o
Adria Investicije d o o
Logis-Nova d o o
TOC d o o
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|211
Pojasnilo 17. Delnice in deleži v pridruženih družbah
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Delnice in deleži v pridruženih družbah
Skupaj
Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso
bili dani v zastavo. V letu 2021 ni bilo sprememb pri lastništvu
v pridruženih družbah.
Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah v Skupini
(v evrih)
Stanje januarja
Pripisani dobički
Izplačilo dobička - -
Stanje decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|212
Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2021
(v evrih)
Odstotek
lastništva
Nekratkoročna
sredstva
Kratkoročna
sredstva
Nekratkoročne
obveznosti
Kratkoročne
obveznosti
Prihodki
Čisti poslovni
izid
Čisti poslovni
izid ki pripada
Skupini
Drugi
vseobsegajoči
donos
Izplačan
dobiček
predhodnega
leta ki pripada
Skupini
Adria Transport d o o
Adria Transport Croatia d o o - - -
Adria Tow d o o
Adriafin d o o
Avtoservis d o o
Skupaj
Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2020
(v evrih)
Odstotek
lastništva
Nekratkoročna
sredstva
Kratkoročna
sredstva
Nekratkoročne
obveznosti
Kratkoročne
obveznosti
Prihodki
Čisti poslovni
izid
Čisti poslovni
izid ki pripada
Skupini
Drugi
vseobsegajoči
donos
Izplačan
dobiček
predhodnega
leta ki pripada
Skupini
Adria Transport d o o
Adria Transport Croatia d o o - - -
Adria Tow d o o
Adriafin d o o
Avtoservis d o o
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|213
Pojasnilo 18. Druge nekratkoročne finančne naložbe
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza
poslovnega izida
Druge naložbe izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala
Skupaj
Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v
vrednostne papirje in deleže.
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala,
predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d., in Intereuropa,
d. d., katerih vrednost je 31. decembra 2021 v družbi znašala
53.171.843 evrov, v Skupini pa 54.070.809 evrov.
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza
poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge družbe,
pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj
kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter dve družbi,
ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi
nepomembnosti v Skupini ne konsolidirata.
Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb družbe
(v evrih)
Stanje januarja
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida
Zmanjšanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida -
Stanje decembra
Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb Skupine
(v evrih)
Stanje januarja
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida
Zmanjšanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala -
Stanje decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|214
Pojasnilo 19. Odložene terjatve in obveznosti za davek
(v evrih)
Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Terjatve Obveznosti Terjatve Obveznosti
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova
- slabitev naložb v odvisne družbe
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
- popravka vrednosti terjatev do kupcev
- rezervacij za odpravnine
- rezervacij za jubilejne nagrade
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS
Skupaj
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
- - - - - - - -
Skupaj
Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev,
nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter
odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospodarske javne službe. Odloženi davki so v letu 2021
znižali čisti poslovni izid družbe za 291.381 evrov (leto prej 79.315 evrov), v Skupini pa za 308.942
evrov (leto prej 75.111 evrov).
Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne
družbe, ki se ne izločajo, saj gre za davčno postavko obvladujoče družbe. Oblikovane so za odvisne
družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in so hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda
oziroma dezinvestiranja.
Družba je za del svojih terjatev za odloženi davek 31. decembra 2021 izvedla pobot z obveznostmi
v višini 7.332.723 evrov (v predhodnem letu 5.165.890 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31.
decembra 2021 znašal 7.452.051 evrov (v predhodnem letu 5.250.122 evrov).
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|215
Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2021 za družbo Luka Koper, d. d.
(v evrih)
Terjatve Obveznosti
Stanje
Pripoznane
v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje
Stanje
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova
- slabitev naložb v odvisne družbe
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev -
- popravka vrednosti terjatev do kupcev
- rezervacij za odpravnine -
- rezervacij za jubilejne nagrade
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS
Skupaj - -
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in
odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev
- - - - - -
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe - -
Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2020 za družbo Luka Koper, d. d.
(v evrih)
Terjatve Obveznosti
Stanje
Pripoznane
v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje
Stanje
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova
- slabitev naložb v odvisne družbe -
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev
- popravka vrednosti terjatev do kupcev -
- rezervacij za odpravnine
- rezervacij za jubilejne nagrade
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS
Skupaj -
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in
odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev
- - - - - -
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja družbe - -
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|216
Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2021 za Skupino Luka Koper
(v evrih)
Terjatve Obveznosti
Stanje
Pripoznane
v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje
Stanje
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova
- slabitev naložb v odvisne družbe
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev -
- popravka vrednosti terjatev do kupcev
- rezervacij za odpravnine -
- rezervacij za jubilejne nagrade
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS
Skupaj - -
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in
odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev
- - - - - -
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine - -
Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2020 za Skupino Luka Koper
(v evrih)
Terjatve Obveznosti
Stanje
Pripoznane
v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje
Stanje
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova
- slabitev naložb v odvisne družbe -
- slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev
- popravka vrednosti terjatev do kupcev -
- rezervacij za odpravnine
- rezervacij za jubilejne nagrade
- nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS
Skupaj -
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev drugih naložb in
odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev
- - - - - -
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja Skupine - -
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|217
Pojasnilo 20. Sredstva za prodajo
Družba/Skupina je v letu 2021 pričela postopek redne
likvidacije odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v
likvidaciji. Skladno z MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva
za prodajo in ustavljeno poslovanje je družba/Skupina
prerazvrstila v skupino sredstev za prodajo vsa sredstva, ki jih
družba/Skupina izkazuje v povezavi z naložbo v družbo Luka
Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, in sicer po knjigovodski
vrednosti. Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, je v letu
2021 ustvarila izgubo iz poslovanja v znesku 49.646 evrov.
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Naložba v odvisno družbo
Poslovne in druge terjatve ter denar in denarni ustrezniki
Skupaj
Tabela gibanj sredstev za prodajo za družbo
(v evrih) Skupaj
Stanje decembra
Povečanja
Prenos iz naložb v odvisne družbe
Zmanjšanja
Skupaj decembra
Tabela gibanj sredstev za prodajo za Skupino
(v evrih) Skupaj
Stanje decembra
Povečanja
Prenos iz poslovnih ter drugih terjatev
Prenos iz denarja in denarnih ustreznikov
Zmanjšanja
Skupaj decembra
Pojasnilo 21. Zaloge
Na dan 31. decembra 2021 je znašala vrednost zalog
materiala v družbi/Skupini 1.422.438 evrov, na isti dan
predhodnega leta pa 1.362.768 evrov. Večji del zalog se
nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele ter na
režijski in pomožni material.
Pojasnilo 22. Poslovne in druge terjatve
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Kratkoročne poslovne terjatve do
domačih kupcev
tujih kupcev
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
Dani kratkoročni predujmi in varščine
Terjatve do države
Druge kratkoročne terjatve
Poslovne terjatve
Kratkoročno odloženi stroški
Nezaračunani prihodki
Sredstva iz pogodb s kupci
Druge terjatve
Skupaj
Poslovne in druge terjatve so 31. decembra 2021 v družbi
znašale 46.773.388 evrov, kar je v primerjavi s stanjem na
zadnji dan predhodnega leta za 5.580.795 evrov več. Medtem
je Skupina ob koncu leta 2021 izkazovala za 47.326.339 evrov
poslovnih in drugih terjatev, kar je v primerjavi s predhodnim
letom za 5.693.939 evrov več.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|218
Družba/Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost
uveljavljanja zakonite zastavne pravice na uskladiščenem
blagu, ki je v njeni posesti.
Svoje zapadle terjatve družba/Skupina preverja skladno s
Pravilnikom o računovodstvu in v primeru zamude plačila
redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Družba/Skupina
skladno z MSRP 9 – Finančni instrumenti in na podlagi
računovodske politike oblikuje popravek vrednosti terjatev iz
naslova nezapadlih terjatev po ključnih kriterijih tveganja. Iz
tega naslova izhaja, da je imela družba/Skupina med odprtimi
in nezapadlimi terjatvami manj kot odstotek takih terjatev, pri
katerih obstaja tveganje neplačila. V letu 2021 je tako družba
oblikovala za 619.240 evrov popravka vrednosti terjatev in
odpravila za 183.734 evrov v preteklosti oblikovanega popravka
vrednosti terjatev, Skupina pa je v istem obdobju oblikovala
za 640.471 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za
194.123 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti
terjatev. Skupina je v letu 2021 del terjatev in popravka
vrednosti terjatev, ki jih v Skupino prinese družba Luka Koper
Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, prenesla med sredstva (skupine
za odtujitev) za prodajo.
31. decembra 2021 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do
članov uprave in članov nadzornega sveta.
Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno
nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vračunane prihodke
na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov,
sofinanciranih s strani evropskih institucij, v višini 340.741
evrov v družbi/Skupini ter kratkoročno odložene stroške v
višini 3.700.938 evrov v družbi in 3.707.705 evrov v Skupini.
Obvladujoča družba je v letu 2019 s strani Finančne uprave
Republike Slovenije prejela odločbo v zvezi z obračunom davka
od dohodka pravnih oseb za leto 2017 v višini 3.058.642
evrov ter obveznost poravnala. Izkazala jo je med kratkoročno
odloženimi stroški, saj se je na odločbo pritožila. Družba/
Skupina je na podlagi OPMSRP 23 – Negotovost glede
obravnav davka iz dobička zaradi negotovosti odločitve
državnih organov v zvezi z navedeno pritožbo oblikovala
obveznost za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.
Družba/Skupina v letu 2021 izkazuje za 318.339 evrov
sredstev iz pogodb s kupci, kar predstavlja vnaprej vračunane
prihodke za še neizstavljene fakture, vendar za storitve, ki so
bile kupcem že opravljene.
Zapadlost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi prihodki
Luka Koper, d. d.
(v evrih)
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto vrednost
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev - -
Zapadle terjatve
do dni - -
od do dni - -
od do dni - -
od do dni - -
nad dni - -
Skupaj - -
Opomba Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|219
Skupina Luka Koper
(v evrih)
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto vrednost
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto vrednost
Odprte in nezapadle terjatve do kupcev - -
Zapadle terjatve
do dni - -
od do dni - -
od do dni - -
od do dni - -
nad dni - -
Skupaj - -
Opomba Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.
Družba je 31. decembra 2021 izkazovala za 1.074.261 evrov
oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi
s stanjem predhodnega leta za 433.986 evrov več. Povečanje
je posledica oblikovanega popravka vrednosti terjatev za
enega izmed kupcev v letu 2021. 31. decembra 2021 je Skupina
izkazovala za 1.373.470 evrov oblikovanega popravka vrednosti
terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za
336.142 evrov več in je predvsem posledica opisanega gibanja v
obvladujoči družbi ter prenosa dela popravka vrednosti terjatev,
ki jih v Skupino prinese družba Luka Koper Pristan, d. o. o. – v
likvidaciji, med sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo zaradi
v letu 2021 pričetega postopka redne likvidacije družbe.
Preglednica gibanja popravka vrednosti
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Stanje januarja
Povečanja
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu
Zmanjšanja
Izterjane odpisane terjatve - - - -
Prenos v skupino sredstev za prodajo -
Dokončen odpis (izbris) terjatev - - - -
Stanje decembra
Pojasnilo 23. Denar in denarni ustrezniki
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Gotovina v blagajni
Denarna sredstva na računih
Kratkoročni depoziti
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|220
Pojasnilo 24. Kapital
Osnovni kapital
Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja
14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki so
prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.
Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in
dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju poslovnega
poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.
Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička
Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot
narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer
najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske
in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička niso sestavni
del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve.
Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut
ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim
odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah
ob zaključku leta 2021 oblikovala dodatne druge rezerve
iz dobička v višini polovice čistega poslovnega izida, to je
14.960.165 evrov.
(v evrih)
Kapitalske rezerve
Zakonske rezerve
Druge rezerve iz dobička
Skupaj
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki
izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb, merjenih po
pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih
aktuarskih dobičkov in izgub, so konec leta 2021 v družbi
znašale 36.860.752 evrov, v Skupini pa 37.306.991 evrov. Po
odštetju odloženih davkov so v družbi znašale 29.692.619
evrov, v Skupini pa 30.036.801 evrov.
Zadržani dobički
Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega
poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31. decembra 2021 v
družbi znašal 14.960.165 evrov in v Skupini 16.800.054 evrov,
ter prenesenega čistega poslovnega izida, ki je v družbi znašal
14.632.155 evrov, v Skupini pa 46.969.402 evrov.
Uporaba bilančnega dobička 31. decembra 2020
Uprava in nadzorni svet sta v letu 2021 skupščini družbe
predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31. decembra
2020 znašal 30.637.829 evrov, na način:
- se del bilančnega dobička v znesku 14.000.000 evrov se
uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,00 evra na
delnico,
- preostanek bilančnega dobička v znesku 16.637.829 evrov
ostane nerazporejen.
Na 34. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 29. junija
2021 je bil potrjen nasprotni predlog, ki ga je predlagal
Slovenski državni holding, d. d., v svojem imenu in imenu
Republike Slovenije, skladno s katerim:
- del bilančnega dobička v znesku 15.960.000 evrov nameni za
izplačilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na delnico,
- preostanek bilančnega dobička v znesku 14.677.829 evrov
ostane nerazporejen.
Izkaz bilančnega dobička za leto 2021 je prikazan v 33.
poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|221
Pojasnilo 25. Rezervacije
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
Rezervacije za tožbe
Skupaj
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene
iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejnih nagrad
ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo
ob upokojitvi).
Družba/Skupina je 31. decembra 2021 izkazovala za 2.356.603
evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov v družbi,
ki jih izplačujejo nekatere družbe v Skupini.
Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine
pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega
in predhodnega leta v višini 34.869 evrov v drugem
vseobsegajočem donosu, Skupina pa je pripoznala 104.021
evrov aktuarske izgube. V izkazu poslovnega izida je družba/
Skupina pripoznala stroške sprotnega službovanja, tako za
odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 631.351 evrov v
družbi in 682.980 evrov v Skupini, ter stroške obresti v višini
14.595 evrov v družbi in 16.446 evrov v Skupini. Izplačil iz
naslova jubilejnih nagrad in odpravnin je bilo v letu 2021 v
družbi za 189.787 evrov, v Skupini pa za 232.338 evrov.
Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Luka Koper, d. d.
Aktuarska predpostavka
Sprememba v postavki *
(za odstotne točke)
Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
jubilejne nagrade na dan odpravnine ob upokojitvi na dan
Donosnost
- - - -
-
Rast plač
- - - - -
Fluktuacija
- - - -
-
Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Skupine Luka Koper
Aktuarska predpostavka
Sprememba v postavki *
(za odstotne točke)
Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
jubilejne nagrade na dan odpravnine ob upokojitvi na dan
Donosnost
- - - -
-
Rast plač
- - - - -
Fluktuacija
- - - -
-
Rezervacije iz naslova tožb so bile 31. decembra 2021 v družbi/
Skupini višje za 764.149 evrov, predvsem zaradi vračila v
letu 2020 črpanih rezervacij in odprave rezervacij iz naslova
pravnih obvez. Skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije,
pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne
razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje
ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v sporu z drugimi
strankami. Stanje rezervacij na dan 31. decembra 2021 odraža
najboljšo možno oceno poslovodstva o stanju pravdnih
postopkov v zvezi s prejetimi tožbami. Dejanske bodoče
obveze družbe/Skupine iz tega naslova lahko od trenutnih
ocen odstopajo, tako v pozitivno kot v negativno smer.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|222
Preglednica gibanja rezervacij družbe Luka Koper, d. d.
(v evrih)
Odpravnine
ob upokojitvi
Jubilejne
nagrade
Program
pozaposlitvenih
prispevkov
Skupaj zaslužki
( in )
Tožbe in
odškodnine
Skupaj
Stanje
decembra
Spremembe v letu
Oblikovanje
Prenos - - -
Črpanje - - - - - -
Odprava - - - - -
Stanje
decembra
Spremembe v letu
Oblikovanje
Prenos - - -
Črpanje - - - - - -
Odprava - - - - -
Stanje
decembra
Preglednica gibanja rezervacij Skupine Luka Koper
(v evrih)
Odpravnine
ob upokojitvi
Jubilejne
nagrade
Program
pozaposlitvenih
prispevkov
Skupaj zaslužki
( in )
Tožbe in
odškodnine
Skupaj
Stanje
decembra
Spremembe v letu
Oblikovanje
Črpanje - - - - - -
Odprava - - - - -
Diskontiranje
Stanje
decembra
Spremembe v letu
Oblikovanje
Črpanje - - - - - -
Odprava - - - - -
Stanje
decembra
Pojasnilo 26. Odloženi prihodki
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Nekratkoročno odloženi prihodki za redno vzdrževanje
Prejeta nepovratna sredstva
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki
Skupaj
Družba/Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med
nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene prihodke
za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba Luka Koper,
d. d., pravico in obveznost zaračunavati pristaniške pristojbine,
ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja
gospodarske javne službe. Za letni presežek prihodkov nad
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|223
stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene
prihodke za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe
rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih
letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba
nekratkoročno odložene prihodke črpala.
Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na
nepovratna sredstva in vnaprej prejeta plačila iz naslova
nepovratnih sredstev za vlaganje v evropske razvojne projekte,
ki jih izkazuje obvladujoča družba in se črpajo skladno z
življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi
sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane prispevke plač
zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o,
in sicer prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so
se črpala skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v
višini 75 odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga
porabijo za pomoč invalidom.
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo
nekratkoročno odložene prihodke, namenjene pokrivanju
stroškov amortizacije osnovnih sredstev.
Preglednica gibanja odloženih prihodkov družbe Luka Koper, d. d.
(v evrih)
Nekratkoročno odloženi
prihodki za redno vzdrževanje
Prejeta nepovratna sredstva Skupaj
Stanje decembra
Spremembe v letu
Oblikovanje
Prenos med druge obveznosti - -
Črpanje - - -
Stanje decembra
Spremembe v letu
Oblikovanje
Prenos med druge obveznosti - -
Črpanje - -
Stanje decembra
Preglednica gibanja odloženih prihodkov Skupine Luka Koper
(v evrih)
Nekratkoročno
odloženi prihodki za
redno vzdrževanje
Prejeta nepovratna
sredstva
Drugi nekratkoročno
odloženi prihodki
Skupaj
Stanje decembra
Spremembe v letu
Oblikovanje
Prenos med druge obveznosti - -
Črpanje - - - -
Stanje decembra
Spremembe v letu
Oblikovanje
Prenos med druge obveznosti - -
Črpanje - - -
Stanje decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|224
Pojasnilo 27. Nekratkoročna posojila
(v evrih)
Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Nekratkoročna posojila dobljena pri bankah v državi
Nekratkoročna posojila dobljena pri bankah v tujini
Skupaj
Družba/Skupina je na zadnji dan leta 2021 imela za
60.688.522 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za
14,8 odstotka oziroma 10.521.175 evrov manj kot konec leta
2020. Znižanje je posledica rednega odplačila glavnic posojil.
Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej
opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz nekratkoročnih
bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi
zavezami. V posojilnih pogodbah z bankami ima družba/
Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene.
Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ima sklenjeno
nekratkoročno revolving posojilo s hčerinsko družbo Luka
Koper INPO, d. o. o., v vrednosti 20.000.000 evrov, ki 31.
decembra 2021 ni bilo črpano, v Skupini Luka Koper se to
posojilo izloča v postopku konsolidacije.
Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil
Luka Koper, d. d.
(v evrih) Posojilodajalec
Družbe v skupini Banke Skupaj
Stanje decembra
Odplačila v letu - -
Prenos med kratkoročna posojila – del ki zapade v roku leta - -
Stanje decembra
Prenos med kratkoročna posojila – del ki zapade v roku leta - -
Stanje decembra
Skupina Luka Koper
(v evrih) Posojilodajalec
Banke Skupaj
Stanje decembra
Prenos med kratkoročna posojila – del ki zapade v roku leta - -
Stanje decembra
Prenos med kratkoročna posojila – del ki zapade v roku leta - -
Stanje decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|225
Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) po vrsti obrestne mere
Luka Koper, d. d.
Stanje na dan 31. decembra 2021
(v evrih)
Valuta
posojila
Obrestna mera
Datum zapadlosti
posojila
Odobrena glavnica
Glavnica
Posojila A EUR od do
od
do
Posojila B EUR Euriborm od do
od
do
Skupaj
- od tega kratkoročni del
Stanje na dan 31. decembra 2020
(v evrih)
Valuta
posojila
Obrestna mera
Datum zapadlosti
posojila
Odobrena glavnica
Glavnica
Posojila A EUR od do
od
do
Posojila B EUR Euriborm od do
od
do
Skupaj
- od tega kratkoročni del
Skupina Luka Koper
Stanje na dan 31. decembra 2021
(v evrih)
Valuta
posojila
Obrestna mera
Datum zapadlosti
posojila
Odobrena glavnica
Glavnica
Posojila A EUR
Posojila B EUR Euriborm od do
od
do
Skupaj
- od tega kratkoročni del
Stanje na dan 31. decembra 2020
(v evrih)
Valuta
posojila
Obrestna mera
Datum zapadlosti
posojila
Odobrena glavnica
Glavnica
Posojila A EUR
Posojila B EUR Euriborm od do
od
do
Skupaj
- od tega kratkoročni del
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|226
Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in njihova zapadlost po letih
Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper
(v evrih)
Glavnica
Leto Leto Leto Leto Leto
Obdobje
–
Stanje glavnic prejetih
posojil njihova
zapadlost po letih
Predvidene obresti
Skupaj
(v evrih)
Glavnica
Leto Leto Leto Leto Leto
Obdobje
–
Stanje glavnic prejetih
posojil njihova
zapadlost po letih
Predvidene obresti
Skupaj
Pojasnilo 28. Nekratkoročne poslovne obveznosti
Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2021
v družbi znašale 106.025 evrov (na zadnji dan leta 2020 so
znašale 115.195 evrov) in v Skupini 143.693 evrov (na zadnji
dan leta 2020 so znašale 145.939 evrov), vključujejo pa prejete
nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na
terminalu za tekoče tovore ter prejete nekratkoročne varščine
za poslovne prostore v najemu.
Pojasnilo 29. Obveznosti za prodajo
V letu 2021 se je pričel postopek redne likvidacije odvisne
družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji. Skladno z
MSRP 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno
poslovanje je družba/Skupina prerazvrstila v skupino
obveznosti za prodajo vse obveznosti, ki jih družba/
Skupina izkazuje v povezavi z naložbo v družbo Luka Koper
Pristan,d.o.o. – v likvidaciji, in sicer po knjigovodski vrednosti.
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Nekratkoročne in kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj
Tabela gibanj obveznosti za prodajo za Skupino
(v evrih) Skupaj
Stanje decembra
Povečanja
Prenos iz rezervacij
Prenos iz nekratkoročnih poslovnih obveznosti
Prenos iz poslovnih in drugih obveznosti
Zmanjšanja
Skupaj decembra
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|227
Pojasnilo 30. Kratkoročna posojila
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Kratkoročna posojila dobljena pri bankah v državi
Kratkoročna posojila dobljena pri bankah v tujini
Skupaj
Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2021
predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil, ki skladno z
amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2022.
Preglednica gibanja kratkoročnih posojil
(v evrih)
Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Posojilodajalec Posojilodajalec
Banke Banke
Stanje decembra
Odplačila v letu - -
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del ki zapade v roku leta
Stanje decembra
Odplačila v letu - -
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del ki zapade v roku leta
Stanje decembra
Pojasnilo 31. Poslovne in druge obveznosti
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini
Kratkoročne obveznosti do družb v Skupini
Kratkoročne obveznosti do pridruženih družb
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev
Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij
Kratkoročne poslovne obveznosti
Druge poslovne obveznosti
Skupaj
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile 31. decembra
2021 v primerjavi s stanjem na zadnji dan predhodnega leta
tako v družbi kakor v Skupini večje. Največje povečanje je
opaziti med drugimi poslovnimi obveznostmi, kjer družba/
Skupina izkazuje vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na
del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti za
najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah,
stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej vračunane
stroške za neprejete račune.
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov se v večji meri
nanašajo na sredstva, prejeta s strani EU za pokrivanje v
bodoče nastalih stroškov sofinanciranih projektov, ter prejete
kratkoročne varščine.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|228
Pojasnilo 32. Pogojne obveznosti
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Dane garancije
Dana poroštva
Pogojne obveznosti iz naslova tožb
Skupaj pogojne obveznosti
Dane garancije so 31. decembra 2021 predstavljale garancije za
potrebe carinskega poslovanja v višini 3.110.000 evrov v družbi
in v višini 3.360.000 evrov v Skupini ter garancije za dobro
izvedbo del v višini 26.323 evrov, ki jih izkazuje Skupina.
Poroštvo v višini 1.837.640 evrov je obvladujoča družba dala
družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lokomotiv.
Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno
plačevala vse obveznosti in iz tega naslova 31. decembra 2021
ni bilo zapadlih obrokov.
Pogojne obveznosti iz naslova tožb so 31. decembra 2021
znašale 23.968.442 evrov in so bile tako v primerjavi s
stanjem predhodnega leta višje za 2.108.897 evrov. Povečanje
se nanaša na tožbe, prejete v letu 2021, za katere je družba
ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje rezervacij,
zato so pripoznane kot pogojne obveznosti.
Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na
območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje svoje
dejavnosti, in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini
koprskega pristanišča odprte nekatere zadeve z Republiko
Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih
nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo skupaj iščeta
ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije
še ni prejela nobenega formalnega zahtevka, na podlagi
katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta
tudi ni razkrita, bi pa utegnil imeti pomemben vpliv na izkaze.
Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala
rezervacij, saj za to niso izpolnjeni pogoji.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|229
Pojasnilo 33. Posli s povezanimi osebami
Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)
Ime in priimek
Bruto plača
(fiksni del)
Bruto plača
(variabilni
del)
Regres za
letni dopust
in jubilejne
nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete
in drugi
prejemki
Skupaj
prejemki
Boštjan Napast predsednik uprave
od
Dimitrij Zadel predsednik uprave
od do
Irma Gubanec članica uprave
od do
Metod Podkrižnik član uprave
od do
Robert Rožac član uprave
od
Vojko Rotar delavski direktor
od
Skupaj
Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)
Ime in priimek
Bruto plača
(fiksni del)
Bruto plača
(variabilni
del)
Regres za
letni dopust
in jubilejne
nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete
in drugi
prejemki
Skupaj
prejemki
Dimitrij Zadel predsednik uprave
od
Metod Podkrižnik član uprave
od
Irma Gubanec članica uprave
od
Vojko Rotar delavski direktor
od
Skupaj
Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah
zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje funkcije zajema
tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter
jubilejne nagrade.
Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma
nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativnih kazalnikov, ki
prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.
Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave
se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.
Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega
prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|230
Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)
Skupine oseb
Bruto plača
(fiksni in
variabilni del)
Regres za
letni dopust in
jubilejne nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete in drugi
prejemki
Skupaj prejemki
Člani uprave
Člani nadzornega sveta
Zaposleni na podlagi individualnih
pogodb o zaposlitvi
Skupaj
Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)
Skupine oseb
Bruto plača
(fiksni in
variabilni del)
Regres za
letni dopust in
jubilejne nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete in drugi
prejemki
Skupaj prejemki
Člani uprave
Člani nadzornega sveta
Zaposleni na podlagi individualnih
pogodb o zaposlitvi
Skupaj
Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2021 (v evrih)
Bruto prejemki skupin oseb
Bruto plača fiksni
in variabilni del
Regres za
letni dopust in
jubilejne nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete in drugi
prejemki
Skupaj
Člani uprave
Člani nadzornega sveta
Zaposleni na podlagi individualnih
pogodb o zaposlitvi
Direktorji odvisnih družb
Skupaj
Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2020 (v evrih)
Bruto prejemki skupin oseb
Bruto plača
(fiksni in
variabilni del)
Regres za
letni dopust in
jubilejne nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete in drugi
prejemki
Skupaj
Člani uprave
Člani nadzornega sveta
Zaposleni na podlagi individualnih
pogodb o zaposlitvi
Direktorji odvisnih družb
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|231
Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)
Ime in priimek Opravljanje funkcije
Boniteta za
zavarovalne premije
NS
Sejnine in povračila
stroškov
Skupaj bruto izplačila
Franci Matoz član od
Nevenka Črešnar Pergar
članica od
Rado Antolovič član od
Andrej Koprivec član od
Božidar Godnjavec član od
Tamara Kozlovič članica od
Mladen Jovičić član od
Rok Parovel član od
Mehrudin Vuković član od
Uroš Ilić član od do
Andraž Lipolt
član od do
Milan Jelenc
član od do
Barbara Nose
članica od do
Mateja Treven
zunanja članica revizijske komisije NS od
do
Simona Razvornik Škofič
zunanja članica nominacijske komisije NS
od do
Simon Kolenc zunanji član revizijske
komisije NS od
Skupaj
Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2020 (v evrih)
Ime in priimek Opravljanje funkcije
Boniteta za
zavarovalne premije
NS
Sejnine in povračila
stroškov
Skupaj bruto izplačila
Andraž Lipolt član od
Barbara Nose članica od
Marko Grabljevec
član od do
Mateja Treven zunanja članica revizijske
komisije NS od
Mehrudin Vukovič član od
Milan Jelenc član od
Mladen Jovičić član od
Rado Antolovič član od
Rok Parovel član od
Uroš Ilić član od
Tamara Kozlovič članica od
SKUPAJ
Prejemki v poslovnem letu 2021 so bili izplačani v skladu z
odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije in sejnin
članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta,
sprejeto na 29. skupščini delničarjev dne 28. decembra 2017, ki
je objavljena na spletni strani družbe
Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2021
namenila 996 evrov za izobraževanje članov nadzornega sveta.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|232
Posli z Republiko Slovenijo
(v evrih)
Luka Koper d d
Plačila v
obdobju
Stroški
odhodki v
obdobju
Plačila v
obdobju
Stroški
odhodki v
obdobju
Koncesija in vodno povračilo
Taksa na pretovor
Dividende
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) -
Ostali davki in prispevki
Skupaj
(v evrih)
Skupina Luka Koper
Plačila v
obdobju
Stroški
odhodki v
obdobju
Plačila v
obdobju
Stroški
odhodki v
obdobju
Koncesija in vodno povračilo
Taksa na pretovor
Dividende
Davek od dohodka pravnih oseb (davek in akontacije) -
Ostali davki in prispevki
Skupaj
Dividende so bile v letu 2021 izplačane še dvema družbama v
večinski lasti države, in sicer družbama za upravljanje naložb
SDH, d. d., v višini 1.775.957 evrov in Kapitalski družbi, d. d., v
višini 794.100 evrov.
Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.
Posli s fizičnimi osebami
V poslovnem letu 2021 družba/Skupina ni imela poslov s člani
uprave in člani nadzornega sveta.
Posli z družbami, kjer ima država neposredno prevladujoč vpliv
Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata
Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj
20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen
na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-
nalozb/seznam-nalozb).
Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2021 z družbami, v katerih
ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila za
11.423.229 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam
in za 9.263.791 evrov transakcij iz naslova nabave, v Skupini
pa je bilo prodaj za 11.470.507 evrov in nabav za 9.361.600
evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s
pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo stroški
železniškega transporta, nabava energije ter stroški zavarovanj.
31. decembra 2021 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala
za 1.086.493 evrov terjatev in 17.299.887 evrov obveznosti,
Skupina pa za 1.121.245 evrov terjatev in 17.312.278 evrov
obveznosti. Glavnino obveznosti predstavlja posojilo, prejeto s
strani SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., ki je bilo
najeto pod tržnimi pogoji.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|233
Posli družbe Luka Koper, d. d., z odvisnimi in pridruženimi družbami
Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod
tržnimi pogoji.
(v evrih)
Prodaja odvisnim družbam
Luka Koper INPO d o o
Luka Koper Pristan d o o – v likvidaciji
Adria Terminali d o o
TOC d o o
Adria Investicije d o o
Logis-Nova d o o
Prodaja pridruženim družbam
Adria Transport d o o
Adria-Tow d o o
Avtoservis d o o
Adriafin d o o
Skupaj
(v evrih)
Nabava od odvisnih družb
Luka Koper INPO d o o
Luka Koper Pristan d o o – v likvidaciji
Adria Terminali d o o
TOC d o o
Adria Investicije d o o
Nabava od pridruženih družb
Adria Transport d o o
Adria-Tow d o o
Avtoservis d o o
Skupaj
Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave
od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo izvajala
predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter
elektroinštalacijska dela.
(v evrih)
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb
Luka Koper INPO d o o
Luka Koper Pristan d o o – v likvidaciji
Adria Terminali d o o
TOC d o o
Adria Investicije d o o
Logis-Nova d o o
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb
Adria Transport d o o
Adria-Tow d o o
Avtoservis d o o
Adriafin d o o
Skupaj
(v evrih)
Poslovne obveznosti do odvisnih družb
Luka Koper INPO d o o
Adria Terminali d o o
TOC d o o
Poslovne obveznosti do pridruženih družb
Adria Transport d o o
Adria-Tow d o o
Avtoservis d o o
Skupaj
Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah in pridruženih
družbah so podrobneje predstavljeni v Pojasnilu 9 Finančni
prihodki in odhodki.
(v evrih)
Finančni odhodki iz obveznosti do odvisnih družb
Luka Koper INPO d o o
Skupaj
Posli Skupine Luka Koper s pridruženimi družbami
Postavke izkaza poslovnega izida iz
naslova posla s pridruženimi družbami
Skupina Luka Koper
(v evrih)
Čisti prihodki od prodaje pridruženim
družbam
Stroški materiala pridruženim družbam
Stroški storitev pridruženim družbam
Rezultati pridruženih družb
Postavke finančnega položaja
podjetja do pridruženih družb
Skupina Luka Koper
(v evrih)
Nekratkoročne finančne naložbe razen
posojil pridruženim družbam
Kratkoročne poslovne terjatve do
pridruženih družb
Kratkoročne poslovne obveznosti do
pridruženih družb
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|234
Pojasnilo 34. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj
Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:
tveganje spremembe poštene vrednosti
tveganje spremembe obrestne mere
likvidnostno tveganje
tveganje spremembe deviznega tečaja
kreditno tveganje in
tveganje ustrezne kapitalske strukture
V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj
organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in
računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo
vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem gospodarskem
okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo
zahtevno in eksterno vnaša v načrtovane kategorije višjo
stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo
tveganja. Družba/Skupina ima zato uveden poostren nadzor
nad posameznimi finančnimi kategorijami.
Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov
(v evrih)
Luka Koper d d
Knjigovodska
vrednost na dan
Poštena vrednost
na dan
Knjigovodska
vrednost na dan
Poštena vrednost
na dan
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza
poslovnega izida
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve
Poslovne terjatve (brez terjatev do države
predujmov in varščin)
Sredstva na podlagi pogodb s kupci
Denar in denarni ustrezniki
Skupaj neizpeljana finančna sredstva
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni
vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti
Obveznosti iz najemov
Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in
kratkoročnih obveznosti kratkoročnih obveznosti
do države zaposlencev ter iz naslova predujmov in
varščin)
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|235
(v evrih)
Skupina Luka Koper
Knjigovodska
vrednost na dan
Poštena vrednost
na dan
Knjigovodska
vrednost na dan
Poštena vrednost
na dan
Neizpeljana finančna sredstva po pošteni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek izkaza
poslovnega izida
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Neizpeljana finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančne terjatve
Poslovne terjatve (brez terjatev do države
predujmov in varščin)
Sredstva na podlagi pogodb s kupci
Denar in denarni ustrezniki
Skupaj neizpeljana finančna sredstva
Neizpeljane finančne obveznosti po odplačni
vrednosti
Bančna posojila in druge finančne obveznosti
Obveznosti iz najemov
Poslovne obveznosti (brez drugih nekratkoročnih in
kratkoročnih obveznosti kratkoročnih obveznosti
do države zaposlencev ter iz naslova predujmov in
varščin)
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti
1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti
Družba Luka Koper, d. d.
Družba je konec leta 2021 imela 9,5 odstotka svojih sredstev
naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti
(zadnji dan predhodnega leta 7,7 odstotka). Tveganje
spremembe poštene vrednosti se pri naložbah v vrednostne
papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh
sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem
ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna
vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto
tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne
papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.
Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po
pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega leta 2021
znašala 56.587.335 evrov.
Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti
družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni
vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|236
Hierarhija poštene vrednosti v letu 2021
(v evrih)
Luka Koper d d
Knjigovodska
vrednost na
dan
Poštena
vrednost na
dan
Neposredna
vrednost na
borznih trgih
( raven)
Vrednost
določena
na podlagi
primerljivih
tržnih
podatkov
( raven)
Vrednosti
ni mogoče
pridobiti
iz tržnih
podatkov
( raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*
Nekratkoročno dana posojila**
Nekratkoročne poslovne terjatve**
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**
Nekratkoročne poslovne obveznosti**
Nekratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**
Druge kratkoročne finančne obveznosti**
*merjene po pošteni vrednosti
**predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev
ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene
vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|237
Hierarhija poštene vrednosti v letu 2020
(v evrih)
Luka Koper d d
Knjigovodska
vrednost
na dan
Poštena
vrednost na
dan
Neposredna
vrednost na
borznih trgih
( raven)
Vrednost
določena
na podlagi
primerljivih
tržnih
podatkov
( raven)
Vrednosti
ni mogoče
pridobiti
iz tržnih
podatkov
( raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*
Nekratkoročno dana posojila**
Nekratkoročne poslovne terjatve**
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**
Nekratkoročne poslovne obveznosti**
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**
Druge kratkoročne finančne obveznosti**
* merjene po pošteni vrednosti
** predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev
ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene
vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili
vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske
borze in tečajnice vzajemnih skladov.
Za izračun vrednosti 3. ravni postavke Druge delnice in deleži
družba uporabi podatke, ki so ji na voljo, na način, da primerja
vrednost naložbe, ki jo družba izkazuje v poslovnih knjigah, s
sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na
datum bilance.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|238
Skupina Luka Koper
Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2021 imela 9,5
odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe,
vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega
leta 7,8 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti
se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih
tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično na
rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže
družb obstaja tveganje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka
vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina
prepoznala pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih
podjetij ter pri naložbah v deleže.
Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po
pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan leta 2021
znašala 59.972.076 evrov.
Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti
Skupina zaradi nepomembnosti finančnih naložb po pošteni
vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.
Hierarhija poštene vrednosti v letu 2021
(v evrih)
Skupina Luka Koper
Knjigovodska
vrednost na
dan
Poštena
vrednost na
dan
Neposredna
vrednost na
borznih trgih
( raven)
Vrednost
določena
na podlagi
primerljivih
tržnih
podatkov
( raven)
Vrednosti
ni mogoče
pridobiti
iz tržnih
podatkov
( raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*
Nekratkoročno dana posojila**
Nekratkoročne poslovne terjatve**
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**
Nekratkoročne poslovne obveznosti**
Nekratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**
Druge kratkoročne finančne obveznosti**
*merjene po pošteni vrednosti
**predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev
ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene
vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|239
Hierarhija poštene vrednosti v letu 2020
(v evrih)
Skupina Luka Koper
Knjigovodska
vrednost
na dan
Poštena
vrednost
na dan
Neposredna
vrednost na
borznih trgih
( raven)
Vrednost
določena
na podlagi
primerljivih
tržnih
podatkov
( raven)
Vrednosti
ni mogoče
pridobiti
iz tržnih
podatkov
( raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
Druge delnice in deleži*
Nekratkoročno dana posojila**
Nekratkoročne poslovne terjatve**
Kratkoročna finančna sredstva
Kratkoročno dana posojila**
Nekratkoročne finančne obveznosti
Nekratkoročna posojila**
Nekratkoročne poslovne obveznosti**
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročna posojila**
Druge kratkoročne finančne obveznosti**
* merjene po pošteni vrednosti
** predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev
ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober približek poštene
vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti, so bili
vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih tečajih Ljubljanske
borze in tečajnice vzajemnih skladov.
Za izračun vrednosti 3. ravni postavke Druge delnice in deleži
Skupina uporabi podatke, ki so ji na voljo, na način, da primerja
vrednost naložbe, ki jo Skupina izkazuje v poslovnih knjigah, s
sorazmerno vrednostjo v deležu kapitala naložbene družbe na
datum bilance.
2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer
Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina
srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepričakovana
rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane
poslovne rezultate.
Družba Luka Koper, d. d.
Na zadnji dan poslovnega leta 2021 se je odstotek finančnih
obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v celotni
strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi
s koncem predhodnega poslovnega leta, ko je znašal 14,3
odstotka, zmanjšal na 11,9 odstotka. Učinek morebitnih
sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni
izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.
Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko
imela vpliv na 53,5 odstotka vseh posojil družbe (na zadnji dan
predhodnega leta je znašal ta delež 53,7 odstotka); preostalih
46,5 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno
obrestno mero.
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|240
Pregled izpostavljenosti
(v evrih) Izpostavljenost Izpostavljenost
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero
(brez obrestne zaščite)
Prejeta posojila z nominalno obrestno mero
Skupaj
Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:
(v evrih)
Nezaščitena bančna
posojila z variabilno
obrestno mero
Porast za bazičnih
točk
Porast za bazičnih
točk
Porast za bazičnih
točk
Stanje na dan
M EURIBOR
Skupni učinek na obrestne odhodke
Stanje na dan
M EURIBOR
Skupni učinek na obrestne odhodke
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih
obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne
rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec
leta 2021 je imela družba vsa posojila, vezana na gibanje
trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim
tveganjem.
Skupina Luka Koper
Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih
obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov
sredstev v Skupini znižal s prvotnih 13,5 odstotka v letu 2020
na 11,2 odstotka na zadnji dan poslovnega leta 2021. Učinek
morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji
čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.
Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela
vpliv na 53,5 odstotka vseh posojil Skupine (na zadnji dan
predhodnega leta je znašal ta delež 53,7 odstotka); preostalih
46,5 odstotka prejetih posojil je bilo sklenjenih s fiksno
obrestno mero.
Pregled izpostavljenosti
(v evrih) Izpostavljenost Izpostavljenost
Prejeta posojila z variabilno obrestno mero
(brez obrestne zaščite)
Prejeta posojila z nominalno obrestno mero
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|241
Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:
(v evrih)
Nezaščitena bančna
posojila z variabilno
obrestno mero
Porast za bazičnih
točk
Porast za bazičnih
točk
Porast za bazičnih
točk
Stanje na dan
M EURIBOR
Skupni učinek na obrestne odhodke
Stanje na dan
M EURIBOR
Skupni učinek na obrestne odhodke
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih
obrestnih mer je bila narejena ob predpostavkah morebitne
rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec
leta 2021 je imela Skupina vsa posojila, vezana na gibanje
trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim
tveganjem.
3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja
Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/
Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapadlosti.
Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim
načrtovanjem denarnih tokov za različne ročnosti. Preventivno
deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem
z rednim spremljanjem in takojšnjim odzivom na zamude
pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih
obresti, zasnovani na vodenju enotne politike do kupcev.
(v evrih)
Luka Koper d d
Do mesece
Od do
mesecev
Od do let Od do let Nad let Skupaj
Posojila in krediti
Predvidene obresti od vseh posojil
Obveznosti iz najemov
Druge finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
Druge poslovne obveznosti
Skupaj
Posojila in krediti
Predvidene obresti od vseh posojil
Obveznosti iz najemov
Druge finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
Druge poslovne obveznosti
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|242
(v evrih)
Skupina Luka Koper
Do mesece
Od do
mesecev
Od do let Od do let Nad let Skupaj
Posojila in krediti
Predvidene obresti od vseh posojil
Obveznosti iz najemov
Druge finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
Druge poslovne obveznosti
Skupaj
Posojila in krediti
Predvidene obresti od vseh posojil
Obveznosti iz najemov
Druge finančne obveznosti
Kratkoročne poslovne obveznosti
Druge poslovne obveznosti
Skupaj
4. Obvladovanje valutnega tveganja
Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz
terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih (USD).
V preteklih letih je družbi/Skupini uspelo bistveno znižati
fakturirano realizacijo v ameriških dolarjih do te mere, da so
terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, zanemarljive, zato se
družba ni odločila za ščitenje te postavke.
5. Obvladovanje kreditnega tveganja
Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti
nasprotne stranke – tako imenovanega kreditnega tveganja
– je v zadnjih letih pridobilo večji pomen. Neplačila kupcev
se prenašajo na gospodarske subjekte z verižno reakcijo, kar
bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov
in ustvarja dodatne stroške financiranja poslovanja, zato je
družba/Skupina v zadnjih letih pospešila aktivnosti na področju
izterjave in še dosledneje spremlja zapadle terjatve kupcev.
Pri kupcih, pri katerih družba/Skupina zazna plačilne težave in
nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se
v izogib plačilni nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za
vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična
struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi
družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vstopajo v poslovni
proces družbe/Skupine že vrsto let.
Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z
varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti ali ob
prekinitvi sodelovanja vrne.
Izpostavljenost kreditnemu tveganju
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Pojasnilo
Nekratkoročno dana posojila
Nekratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročni depoziti
Kratkoročno dana posojila
Kratkoročne terjatve do kupcev
Druge terjatve
Denar in denarni ustrezniki
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|243
6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture
Ob identifikaciji optimalne kapitalske strukture si je družba/
Skupina za nekratkoročni strateški cilj zastavila ohranitev
deleža dolžniških virov v pasivi pod 55 odstotki. Teh je bilo na
zadnji poslovni dan leta 2021 v družbi 27,5 odstotka, kar je 1,0
odstotka manj kot zadnji dan predhodnega leta, v Skupini pa
26,3 odstotka, kar je 0,9 odstotka manj v primerjavi z zadnjim
dnem predhodnega leta.
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
v evrih
delež
()
v evrih
delež
()
v evrih
delež
()
v evrih
delež
()
Kapital
Nekratkoročne
obveznosti
Kratkoročne
obveznosti
Obveznosti do virov
sredstev
Pojasnilo 35. Posli z revizijsko družbo
Pogodbena vrednost storitev revidiranja letnega poročila,
ki jih je za poslovno leto 2021 za družbo opravila družba
BDO revizija, d. o. o., je znašala 24.805 evrov brez DDV, za
Skupino pa je vrednost opravljenih storitev revidiranja letnega
poročila znašala 43.337 evrov brez DDV. Družba BDO revizija,
d. o. o., je za družbo opravila tudi druge storitve revidiranja
računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe
rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, namenjene za
javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov
s plovil ter revidiranje po ESEF standardu, katerih vrednost
je skupaj znašala 6.740 evrov brez DDV. Druge storitve
revidiranja za Skupino znašajo 7.806 evrov brez DDV, kar
vključuje storitev dajanja zagotovil za poročilo o odnosih do
povezanih družb ter poročilo o porabi javnih sredstev, prejetih
zaradi zaposlenih invalidov, ki jih je poleg zagotovil, opravljenih
za družbo, za poslovno leto 2021 za Skupino opravila družba
BDO Revizija, d. o. o.
(v evrih) Luka Koper d d Skupina Luka Koper
Revidiranje letnega poročila
Druge storitve revidiranja
Skupaj
Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja|244
Izkaz bilančnega dobička
V letu 2021 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila
čisti dobiček v višini 29.920.330 evrov. Uprava družbe je ob
zaključku leta 2021 v skladu s tretjim odstavkom 230. člena
Zakona o gospodarskih družbah polovico čistega poslovnega
izida v višini 14.960.165 evrov namenila za druge rezerve iz
dobička. Družba ugotavlja, da je bil v letu 2021 bilančni dobiček
29.592.320 evrov.
(v evrih)
Preneseni čisti dobiček
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Povečanje drugih rezerv iz dobička - -
Bilančni dobiček skupaj
Izkaz bilančnega dobička|245
Pomembnejši dogodki
po zaključku poslovnega leta
JANUAR 2022
Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom
v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa
Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v
višini 60 milijonov evrov. Posojilo je namenjeno financiranju
naložbenih aktivnosti družbe in temelji na fiksni obrestni meri
s četrtletnimi obroki vračanja, ki jih bo družba odplačevala od
sredine leta 2023 do konca leta 2031.
FEBRUAR 2022
Začel se je rusko-ukrajinski konflikt. Skupina Luka Koper pri
analiziranju posledic na poslovanje ugotavlja, da je njena
neposredna izpostavljenost do Rusije in Ukrajine razmeroma
majhna, saj je obseg pretovora preko Luke Koper, ki je namenjen
za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Skupina Luka Koper
nima neposredne finančne izpostavljenosti vezane na Rusijo,
Ukrajino in Belorusijo, pričakuje pa lahko posredne vplive na
njen naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih. V skladu
z MRS 10 – Dogodki po poročevalskem obdobju, se dogodki
povezani z vplivi na poslovanje rusko-ukrajinskega konflikta
obravnavajo kot nepopravljalni dogodki. Več o tem je pojasnjeno
v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti.
Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta|246
Poročilo neodvisnega revizorja
Poročilo neodvisnega revizorja|247
Poročilo neodvisnega revizorja|248
Poročilo neodvisnega revizorja|249
Poročilo neodvisnega revizorja|250
Poročilo neodvisnega revizorja|251
Poročilo neodvisnega revizorja|252